header.png

Zgodovinski pregled vzrokov izumiranja risa v Evropi

Številčnost mnogih vrst iz skupine zveri se je v zadnjih nekaj stoletjih drastično zmanjšala. Nobenega dvoma ni, da je takšno stanje posledica neposredne ali posredne aktivnosti človeka. Večina zveri namreč prihaja v konflikte s človekom zaradi svojega plenilskega načina življenja.

V Evropi je proces izumiranja risa potekal v smeri od zahoda proti vzhodu vse od začetkov zgodovinskega obdobja. Izumiranje je postajalo od srednjega veka vse intenzivnejše, vrh pa je doseglo sredi 19. stoletja, ko so izumrle številne lokalne populacije. Najprej je začel izginjati iz nižinskih in priobalnih območij današnje Danske in Nizozemske ter iz večjega dela poljsko-nemške nižine. Okoli leta 1800 je bil ris prisoten na širšem območju Alp, na Balkanskem polotoku vse do Grčije, na območju Tater, Karpatov ter celotnem območju vzhodne Evrope, današnjih pribaltskih držav, Finske in Skandinavije. Vzrokov za njegovo izginjanje je več, pri čemer so v nekem obdobju oz. na nekem območju prevladovali eni, drugje pa drugi dejavniki.

V Evropi je bilo preganjanje velikih zveri dobro načrtovano, zakonsko organizirano in nagrajevano. Težko je verjeti, da bi bila intenzivnost in učinkovitost lova s takratnimi sredstvi dejavnik, ki bi sam povzročil tako obsežno izumiranje risa v Evropi. Od 15. do 17. stoletja je bil odprti tip pašništva, kjer se je živina oziroma drobnica pasla na velikih površinah skozi celotno pašno sezono, najbolj razširjen tip pašništva v Evropi. S tem so bile domače živali izpostavljene napadom velikih zveri. Govedo, ovce, konji in koze so se stoletja pasli v gozdovih in tako zavirali naravno regeneracijo ter spreminjali gozdove v pašnike. Po letu 1734 so vpeljevali nove načine kmetovanja in nove kmetijske kulture (krompir, koruza, sladkorna pesa) in uvajali hlevsko živinorejo in pašo na ograjenih površinah. Obseg intenzivnih kmetijskih površin se je drastično povečal. Hkrati se je naglo povečevala številčnost prebivalstva. To je povzročilo intenzivno izsekavanje gozdnih površin in izgubo habitata za risa v vseh nižinskih oziroma gosteje poseljenih območjih v Evropi od 14. stoletja naprej.

Prej nedostopna in zaprta gozdna območja so začeli intenzivno izkoriščati predvsem z oglarjenjem, saj je s hitro rastjo prebivalstva močno rasla potreba po oglju, ki je bilo poleg drv eden najpomembnejših energetskih virov. Z intenzivno sečnjo in gradnjo gozdnih prometnic — ob hkratnem razvoju in širjenju strelnega orožja — se je povečevala tudi intenzivnost in učinkovitost lova tako na plenilce kot na njihov plen (velike rastlinojede).

Gostota živine v 17. in 18. stoletju — bila je deset krat višja kot je danes — je skupaj z uveljavljenim načinom gozdne paše predstavljala pomemben dejavnik kompeticije s srnjadjo. Številčnost velikih rastlinojedov na obsežnih območjih intenzivno izkoriščanih gozdov se je drastično zmanjšala.

Večji del procesa izumiranja risa v Evropi je potekel do začetka 19. stoletja. Razkroj fevdalne družbe in posledična liberalizacija lovnih pravic sta povzročila dokončno izumrtje risa v večjem delu Evrope. V tem času je gostota velikih rastlinojedov, predvsem srnjadi, v številnih območjih po Evropi dosegla najnižje vrednosti. Ocenjujejo, da je znašal številčnost srnjadi v Sloveniji v prvi polovici 19. stoletja le 1 % današnje številčnosti, jelenjad in divja svinja pa sta praktično izumrla.

Od konca 18. oziroma začetka 19. stoletja so se začeli vse močneje kazati učinki t.i. Aleejevega efekta. Uspešnost reprodukcije oziroma preživetje mladičev se je še dodatno zmanjšalo zaradi izredno slabih prehranskih razmer, ki so ključne za njihovo preživetje. Neposredni lov je bil v tej fazi procesa izumrtja risa v Evropi, tudi v Sloveniji, verjetno drugotnega pomena. V 19. stoletju je bilo v Sloveniji uplenjenih 38 risov. Neposredni vzrok izumrtja lokalnih populacij v Evropi v 19. stoletju je bil predvsem v razdrobljenosti in prehranski osiromašenosti takratnega risovega življenjskega prostora.

Vzpostavljeno iz »http://risi.si/Zgodovinski_pregled_vzrokov_izumiranja_risa_v_Evropi«

Stran je bila naložena 4.223-krat. Čas zadnje spremembe: 05:18, 29 januar 2007.