header.png

Vključevanje javnosti v odločanje

Ris, tako kot druge velike zveri, spada zaradi načina prehranjevanja med najbolj kontroverzne vrste. Sociološki vidiki upravljanja so za njegov obstoj posebnega pomena. Zaradi boljšega razumevanja teh vidikov in sprejemanja boljših odločitev poskušajo upravljalci vse pogosteje v načrtovanje upravljanja vključiti interese različnih skupin, bodisi posredno preko rezultatov socioloških raziskav, bodisi neposredno z vključevanjem predstavnikov interesnih skupin v odločevanje. Danes so k temu zavezani tudi z mednarodnimi konvencijami in zakonskimi predpisi.

Pri vključevanju javnosti v odločanje obstaja več različnih pristopov, na splošno pa velja, da bo načrtovanje, ki bo bolj vključevalo javnost, vodilo tudi k boljšim in bolj uravnoteženim odločitvam. Še zlasti pa lahko skupno delo različnih interesnih skupin, ki se uporablja pri višjih stopnjah vključevanja javnosti v upravljanje, zbliža njihova stališča in zmanjša nezaupanje med njimi ter tako prepreči nastajanje novih konfliktov v prihodnosti.

Ena od bistvenih komponent vključevanja javnosti v odločanje je komunikacija. Pretok informacij med upravljalci in javnostjo oziroma interesnimi skupinami kot posebno obliko javnosti mora biti v tem primeru dvosmeren.

Pri načrtovanju in izvajanju vključevanja javnosti v sprejemanje odločitev je treba upoštevati tudi izkušnje iz drugih, zlasti evropskih držav. Vseeno pa je v kompleksnem družbenem okolju, obarvanem z lokalnimi, tradicionalnimi navadami in vrednotami, takšne procese najbolje prilagoditi lokalnim razmeram in potrebam.

Stališča o risu pri interesnih skupinah, ki so bile v Sloveniji raziskovane, kažejo, da je ris cenjen kot sestavni del narave, ki ga je treba v Sloveniji ohraniti. Kljub pozitivnim stališčem pa obstaja o risu še vedno precej predsodkov, kar kaže na pomanjkljivosti pri informiranju javnosti in pri komuniciranju nasploh.

Vključevanje javnosti v odločanje bomo izvedli posredno, skozi raziskave stališč in znanja širše javnosti o risu. Ris je, podobno kot druge velike zveri, zelo kontroverzna vrsta. Očitno je, da ga imajo nekateri radi, drugi ga sovražijo, vendar pa ni bilo v projektnem območju do sedaj opravljene nobene resne sociološke študije stališč javnosti o risu in upravljanju z njim. Temeljna ocena stališč in znanja javnosti o risu in upravljanjem z njim bo omogočila parcitipativni pristop v procesih sprejemanja odločitev glede varstva in upravljanja z risom v Sloveniji in na Hrvaškem, pa tudi tarčno izobraževalno/informacijsko kampanjo. Raziskava bo opredelila področja podpore in nestrinjanja z upravljavskimi ukrepi (problemi in rešitve) in tako ocenila ustreznost upravljavskih ukrepov s sociološke perspektive. Tarčne skupine raziskave bodo: širša javnost v projektem območju, lovci v projektnem območju.

Enake možnosti:

Odločanje o politikah, kakor tudi sama upravljanja z naravnimi habitati ter dostopnost informacij o tem so bile tradicionalno pod pretežnim vplivom interesnih združenj, ki so tradicionalno patriarhalna (lovci, gozdarji, kmetje, ribiči). Ženske so bile zaradi tega le v manjši meri vključene v sprejemanje odločitev. V okviru sklopa aktivnosti Raziskave stališč lokalnega prebivalstva o risu bomo anketirali reprezentativen vzorec prebivalstva (uravnotežen izbor moških in ženskih anketirancev). Rezultati ankete bodo podlaga analize odnosa prebivalstva (tako moškega, kot ženskega) do obravnavane tematike in bodo služili kot eno izmed izhodišč pri pripravi strategije upravljanja s populacijo risa. S tem bomo obema spoloma posredno omogočili enakovredno soodločanje na tako pomembnem področju.

Vzpostavljeno iz »http://risi.si/Vklju%C4%8Devanje_javnosti_v_odlo%C4%8Danje«

Stran je bila naložena 2.966-krat. Čas zadnje spremembe: 05:26, 29 januar 2007.