header.png

Pojavljanje risa na ozemlju Slovenije in Hrvaške v preteklosti

V starejših obdobjih pleistocena je ozemlje Slovenije in Hrvaške verjetno poseljevala vrsta Lynx issiodorensis, vendar za to, zaradi pomanjkanja najdb iz tega časa, nimamo neposrednih dokazov. Fosilne in subfosilne ostanke evrazijskega risa (Lynx lynx) so zaenkrat odkrili v treh mladopleistocenskih in treh holocenskih najdiščih. Na podlagi tega in podatkov o ekoloških razmerah lahko sklepamo, da je bila ta vrsta bolj ali manj stalno prisotna na ozemlju severnih Dinaridob ves mlajši pleistocen in holocen do izumrtja konec 19. oziroma začetek 20. stoletja. Obstaja tudi poročilo o najdbi iberskega risa, vendar je pojavljanje te vrste v mladem pleistocenu pri nas vprašljivo.

V začetku sedemdesetih let je po predlogu lovskega gosta iz Švice g. Karla Webra v Gojitvenem lovišču Rog (danes Gojitveno lovišče Medved) zaživela ideja, da se na Kočevskem ponovno naseli risa kot lovno vrsto. V januarju 1973 so tako iz karantene živalskega vrta Stromovka pri Ostravi (današnja Slovaška) v pripravljeno karantensko oboro pripeljalo tri samce in tri samice. V novembru 1973 so v snegu sledili predvidoma vseh šest živali. Samice so se še vedno zadrževale na širšem območju Kočevskega Roga, medtem ko pa so se samci že pojavljali tudi na Mali gori in Veliki gori. Dve samici sta vodili po enega, ena pa dva mladiča. Že naslednje leto poročajo o pojavljanju risa na Hrvaškem. V nadaljnjih letih se je populacija številčno krepila in prostorsko širila. Iz začetnega razvoja populacije lahko ugotovimo majhno smrtnost osebkov, kar je ključno, da je populacija preživela začetno fazo novo osnovane populacije.

Po letu 1978 se je rast populacije kljub načrtovanemu odstrelu nadaljevala. Populacija se je tudi prostorsko širila proti severozahodu, proti Italiji in Triglavskemu pogorju, kakor tudi proti jugovzhodu, v Bosno in Hercegovino. V devetdesetih letih je ris poseljeval zahodno polovico Slovenije, na jugu pa je dosegel planine v zahodni Bosni. Nadaljevalo se je intenziviranje odstrela risa.

Nedvomno je pomembno vlogo pri uspešnosti ponovne naselitve populacije risa imel pozitiven odnos lovcev do naselitve risa ter dejstvo, da so bile prehrambene osnove risa ugodne. V sedanjem času ris stalno poseljuje južni in zahodni del Slovenije, posamič pa se pojavlja tudi v Karavankah, Kamniško-savinjskih Alpah ter na Menini. Številčno še vedno predstavlja pomemben del območje južno od avtoceste Ljubljana–Kozina, kjer naj bi živelo 30–40 risov, severno od nje pa naj bi živelo še okoli 10 osebkov. Na Hrvaškem ris stalno poseljuje območja Gorskega Kotara in Like. Posamični osebki pa se pojavljajo v Dalmaciji in Istri. Ocenjeno število risov na Hrvaškem je največ 60 osebkov.

Vzpostavljeno iz »http://risi.si/Pojavljanje_risa_na_ozemlju_Slovenije_in_Hrva%C5%A1ke_v_preteklosti«

Stran je bila naložena 5.120-krat. Čas zadnje spremembe: 02:20, 24 januar 2007.