header.png

Kvaliteta prostora

Pri upravljanju z živalsko vrsto se zmeraj pojavita dve temeljni vprašanji: koliko je zanjo primernega prostora in kje se ta prostor nahaja. Odgovore na to lahko dobimo z modeliranjem primernega prostora, kjer na podlagi znanih podatkov o vrsti poskušamo kvantitativno in prostorsko predeliti primeren prostor za to vrsto. Tak model smo že razvili za območje Slovenije (objavljen v monografiji Ris v Sloveniji, 2006).

V Sloveniji in na Hrvaškem risi naseljujejo predvsem gozdnata področja dinarske ekoregije.
foto: Tomaž Skrbinšek

Namen dejavnosti je tak model izdelati za celotno populacijo risa v severozahodnih Dinaridih in na podlagi modela oceniti prostor primeren za risa na ravni populacije. Tak pristop nam omogoča širok pregled nad prostorom, v katerem ris živi, z zornega kota te vrste. Ocenimo lahko kje ležijo območja, ki so za populacijo vitalnega pomena in to upoštevamo pri načrtovanju posegov v prostor in določitvi varovanih območij. Vidimo lahko koridorje, ki večje habitatne krpe povezujejo in prostorske ovire, ki jih razdvajajo. Ocenimo lahko vpliv linearnih ovir (ceste, reke, železnica) na dinamiko populacije in določimo kritična mesta. Ocenimo lahko koliko živali bi lahko v tem prostoru potencialno živelo in na podlagi razporeditve in količine primernega prostora cenimo možnosti za trajno preživetje populacije (Analiza viabilnosti populacije). Poznavanje prostora z vidika risa bo pomembno prispevalo pri oblikovanju Predloga skupne strategije upravljanja z dinarsko populacijo risa. Pričakujemo lahko, da bo tako poznavanje prostora imelo pomemben vpliv tudi pri določanju območij omrežja Natura 2000, ki je na Hrvaškem v teku. Ker za dinarsko populacijo risa zaenkrat še ni zbranih dovolj podatkov, bomo uporabili model razvit za Nemčijo na podlagi podatkov iz Švice. Ta model je bil že uspešno preverjen s podatki iz Slovenije, pridobljenimi v krajši radiotelemetrijski študiji, zato lahko utemeljeno pričakujemo njegovo lokalno uporabnost. Matematični model bomo uporabili na prostoru Slovenije in Hrvaške. Dobljen prostorsko ekspliciten model primernega prostora bomo dodatno preverili s slovenskimi podatki o zabeleženih znakih prisotnosti risa in hrvaškimi podatki o ubitih/poginjenih risih v zadnjih 30 letih ter tako ocenili njegovo predikcijsko vrednost. Na podlagi izdelanega habitatnega modela in s pomočjo drugih prostorskih podakov bomo ocenili primeren prostor za risa. Opredelili bomo večje "krpe" primernega prostora in povezave med njimi, določili pomembnejše prostorske ovire ki te habitatne krpe razdvajajo ter ocenili vpliv linearnih ovir na metapopulacijsko dinamiko med krpami. Ocenili bomo potencialno velikost populacije risa na tem območju. Izdelavo in oceno modela bo opravil partner Biotehniška Fakulteta Univerze v Ljubljani.

Vzpostavljeno iz »http://risi.si/Kvaliteta_prostora«

Stran je bila naložena 3.491-krat. Čas zadnje spremembe: 20:47, 13 februar 2007.