header.png

Genetika

Slovensko-hrvaška populacija risa je ponovno naseljena in izvira iz samo šestih osebkov. Pri takšnih populacijah se lahko pojavi depresija zaradi parjenja v sorodstvu, ki pogosto vodi do znižanja preživetvene sposobnosti (bolezni, nižja rodnost, degenerativne spremembe, manjša sposobnost odziva na spremembe v okolju) in lahko nevarno zmanjša možnost dolgoročnega preživetja določene populacije. Poročila Zavoda za gozdove Slovenije in Lovske zveze Slovenije govorijo o upadanju rodnosti in skupnega števila risov. Tudi preliminarni rezultati analize strukture populacije risov z analizo kontrolne regije mitohondrijske DNK, ki jih je opravljal projektni partner Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, nakazujejo, da so bile že vse tri samice, pripeljane iz Slovaške, med seboj v ožjem sorodstvu. Namen dejavnosti je organizirati zbiranje tkivnega in genetskega materiala dinarske populacije risa v Sloveniji in na Hrvaškem ter pripraviti ustrezne protokole izolacije in analize DNK. Za uspešen genetski monitoring populacije je nujen tudi razvoj/izbira primernih genetskih markerjev. Informativnost le-teh je specifična za populacijo, tako da je njihova izbira temeljnega značaja za kakršne koli genetske raziskave. S tem bomo postavili temelje za raziskovanje genetske strukture slovensko-hrvaške populacije risa in spremljanja njene ogroženosti z genetskega vidika. Zbirali bomo vzorce tkiv ubitih ali poginulih risov ter neinvazivne vzorce (brez neposrednega stika z živaljo – dlaka, iztrebki) in jih shranili na način, ki bo ohranil DNK v njih v čim boljšem stanju. Neinvaziven vzorec nosi vse potrebne podatke za določanje populacijske strukture in izvajanje kompleksnih ekoloških študij in je zaradi tega mnogo več vre- den od drugih podatkov o znakih prisotnosti risa. Optimizirali bomo izolacijo DNK iz tkiv ter pripravili ustrezne protokole. Testirali bomo več genetskih markerjev in izbrali niz najbolj informativnih, nato pa opravili preliminarno analizo njihove primernosti za individualno genotipizacijo osebkov in določanje sorodnosti med njimi.

Sodelujoči partnerji in njihova vloga: Genetski material se zbira na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani in Veterinarski fakulteti univerze v Zagrebu. Pri zbiranju materiala sodelujejo Zavod za gozdove Slovenije, Uprava šuma Delnice in Nacionalni park Risnjak. Analize izvajata Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani in Veterinarska fakulteta Univerze v Zagrebu.

Vzpostavljeno iz »http://risi.si/Genetika«

Stran je bila naložena 3.853-krat. Čas zadnje spremembe: 05:25, 29 januar 2007.