header.png

Terenski blog

Vsebina

1.9.2011 Mihec na lovu za polhi?

Enoletni ris Mihec še vedno živi na Javornikih in robu Pivške kotline. Tudi v zadnjih tednih se je nekajkrat povsem približal avtocesti Unec-Postojna, vendar je ni uspel prečkati. Glede na poslane GPS lokacije je Mihec čez poletje zelo redko lovil večji plen (pred tem je bil njegov najpogostejši plen srnjad). Čeprav za to še enkrat nimamo neposrednih dokazov, predvidevamo, da se v teh mesecih prehranjuje predvsem s polhi. Letos je namreč leto z veliko aktivnimi polhi, ki so pomemben alternativen plen risov v dinarskih gozdovih. To je pokazala tudi nedavna raziskava prehrane dinarskih risov, v okviru katere smo opazili, da se delež polhov precej poveča v t.i. "polšjih" letih, kakršno je tudi letos in da se s polhi najpogosteje prehranjujejo mladi risi in samice. Študija je dostopna na tej povezavi:

http://www.springerlink.com/content/3q8t1t40860pp16v/

Gibanje mladega risjega samca Mihca od decembra 2010 do septembra 2011. Z rumeno so označene lokacije, ko je bil kot mladič še skupaj z materjo Snežko na Snežniški planoti, z modro barvo pa je prikazano njegovo gibanje po Javornikih, po tem ko se je osamosvojil.


24.6.2011 Neuspešno prečkanje avtoceste

Konec junija se je ris Mihec teden dni zadrževal v neposredni bližini avtoceste Ljubljana-Koper nedaleč od Rakovega Škocjana. Vzorec gibanja nakazuje, da je morda poskušal prečkati avtocesto, vendar mu to ni uspelo in se je za tem vrnil proti jugu. Primorska avtocesta predstavlja veliko težavo za mnoge živali, saj na njej ni urejenega niti enega prehoda za prečkanje živali. Podobno smo že prej opazili tudi pri drugih risih, npr. pri risinji Lojzki, ki smo jo leta 2005 s pomočjo VHF ovratnice spremljali na Menišiji in Logaški planoti. Čeprav se je risinja večkrat približala ograji ob avtocesti, ji nikoli ni uspelo prečkati. To je bil verjetno glavni razlog, da 3 leta zapored ni imela mladičev, saj na njeni strani avtoceste ni bilo nobenega samca, prometnica pa ji je onemogočila, da bi prišla v stik z risi na drugi strani. Na velik vpliv primorske avtoceste kot ovire za medveda je pokazala tudi genetska študija opravljena leta 2007 - dostopna na:

http://www.medvedi.si/index.php?option=com_content&view=article&id=82%3Aobjavaporocila&catid=1%3Azadnje-novice&Itemid=56&lang=

Za razliko od risov, pa ta avtocesta očitno ne predstavlja prevelike ovire za volkove, saj jo vsaj z ovratnicami opremljeni volkovi iz tropa Vremščica redno prehajajo:

http://www.volkovi.si/blog/142-nali-smo-volje-mladie

Ris Mihec se je večkrat približal avtocesti do približno 200 metrov, vendar je ni prečkal. Po enem tednu je očitno odnehal in se vrnil proti jugu.

junij 2011 Mihec ostaja na Javornikih

Kot kažejo telemetrični podatki, se je ris Mihec zaenkrat bolj ali manj ustalil na severnem delu Javornikov med Postojno in Cerkniškem poljem - zasedel je sosednji teritorij od svoje matere Snežke (slika spodaj). S pomočjo avtomatskih video kamer smo spremljali dogajanje ob ostankih njegovega plena. V tem času mrhovina predstavlja pomemben del prehrane rjavega medveda, zato ni bilo presenetljivo, da so ostanke Mihčevega plena redno obiskovali medvedi - nekateri so se z njim hranili, nekateri pa se v njem valjali. Video posnetke iz monitoringa zadnjih dveh plenov si lahko ogledate na teh dveh povezavah:

http://www.youtube.com/watch?v=rtCgVBdoRtQ

http://www.youtube.com/watch?v=_-49BW_FKnM

Gibanje mladega risjega samca Mihca od decembra 2010 do sredine junija 2011. Z rumeno so označene lokacije, ko je bil kot mladič še skupaj z materjo Snežko na Snežniški planoti, z modro barvo pa je prikazano njegovo gibanje po Javornikih, po tem ko se je osamosvojil.

april 2011 Mihec se je osamosvojil

Sredi aprila je ris Mihec zapustil svojo mater Snežko in se osamosvojil. Očitno se je v prvem letu svojega živeljanja uspešno naučil loviti, saj je do sedaj že sam uplenil enega srnjaka in še en kos srnjadi neznanega spola. Mihec se je po osamosvojitvi premaknil proti severu iz Snežkinega teritorija in se trenutno zadržuje na območju Javornikov. Podatki, ki jih bo ovratnica poslala v naslednjih mesecih, bodo pokazali, ali se bo na tem območju tudi za stalno ustalil in vzpostavil lasten teritorij, ali pa se bo morda premaknil še kam dlje. Njegovo gibanje do sedaj je podobno kot pri mladem samcu Puhiju, ki se je po zapustitvi svoje matere prav tako najprej premaknil proti severu na Javornike, vendar se kasneje obrnil proti jugu in nato poginil v Gorskem kotarju na Hrvaškem (glej objave tega bloga iz leta 2008).

Po tem ko je zapustil mamo Snežko, se je Mihec premaknil na Javornike. Njegovo gibanje v zadnjih dneh je označeno z rumeno.

1.3.2011 Ugotovili smo starševstvo risa Mihca

Naši genetiki (Maja Jelenčič, Primož Polanc, Tomaž Skrbinšek) so s pomočjo genetskih analiz sedaj razvozlali starševstvo s telemetrijsko ovratnico opremljenega risa Mihca. Genetske analize DNK na 20 mikrosatelitnih lokusih so pokazale, da »Mihčeva« starša poznamo že od prej. Njegova mama je risinja Snežka in ne Dina kot smo sprva domnevali. Njegov oče pa je samec poimenovan »P2A20«, ki smo ga v decembru 2010 spoznali s pomočjo genetskih analiz dveh iztrebkov z območja Snežnika.

Ker se mikrosatelitski genetski markerji dedujejo kodominantno, kar pomeni da se en alel podeduje po mami drug pa po očetu, lahko s tako velikim naborom lokusov z veliko verjetnostjo verjamemo, da sta Snežka in samec P2A20 res Mihčeva starša. S tem se je začelo razpletati zelo zanimivo družinsko drevo risov na območju Snežnika, Javornikov ter Gorskega kotarja ter počasi razkrivati tudi genetska slika današnje dinarske populacije risov.

Samica Snežka se je v zabojno past v bližini Mašuna ujela 9.2. 2008. Takrat je tehtala 18 kg, njeno starost pa smo po telesnih značilnostih in obrabi zob ocenili na 3 leta. Opremili smo jo z GPS-GSM telemetrično ovratnico in jo na ta način spremljali do oktobra 2008. Ob odlovu jo je spremljal en 8 mesečni mladič, ki jo je potem zapustil (še en pa je verjetno že pred tem poginil). Spomladi 2008 je nato Snežka skotila še dva mladiča (Čopka in Tačko). Ocenjujemo, da bo Snežka letos dopolnila 6 let, Mihec in njegov brat oz. sestra pa sta njeno že najmanj tretje leglo (morda že peto, ker nam za dve leti manjkajo podatki). V primerjavi z letom 2008 se je domači okoliš Snežke v letu 2011 očitno nekoliko povečal in pomaknil proti jugu, deloma v nekdanji teritorij risinje Dine. Kaj se trenutno dogaja z Dino oziroma ali je še živa, nam trenutno ni znano.

Primerjava gibanja risa Mihca z mamo Snežko v letu 2011 (rdeče točke) s teritorijem risinje Snežke v letu 2008 (moder poligon).


13.2.2011 Ponovno čez mejo in nazaj čez Snežniško planoto

Ris Mihec je s svojo družino v zadnjem tednu spet prečkal državno mejo in se nekaj dni zadrževal v Gorskem kotarju na Hrvaškem, nato pa se vrnil v Slovenijo in prečkal Snežniško planoto do Volovje rebri. S pomočjo sledi v snegu smo potrdili, da je Mihec še vedno skupaj s svojo mamo (verjetno risinjo Dino) in še enim mladičem - njegovo sestro ali bratom. Potrebe po hrani so za takšno družino seveda večje kot pri samotarskih risih. Podatki, ki smo jih do sedaj dobili s pomočjo telemetrije in ogledi na terenu, kažejo, da mora samica sedaj, ko sta z njo že skoraj odrasla mladiča, loviti za polovico več kot smo to opazili pri samicah Dini in Snežki, ko sta bili sami. Večina ostankov plena, ki smo jih našli do sedaj, so pripadali srnjadi.

Ris Mihec je s svojo družino ponovno prečkal Snežniško planoto. Z rumeno so povezane zaporedne lokacije v zadnjih dneh, ko so se iz Hrvaške premaknili proti Volovji rebri.

30.1.2011 Mihec z družino obkrožil Snežnik

V zadnjih dveh tednih je Mihec skupaj s svojo mamo (morda je z njim tudi še kakšen brat ali sestra) obkrožil večji del Snežniške planote. Najprej so se pomaknili proti severu v okolico Koritnic. Nato so najprej odšli proti Mašunu, potem pa se povzpeli tik pod vrh Snežnika do nadmorske višine 1500 m. Nato so ponovno prečkali planoto in se vrnili v okolico visokokraških travnikov na Gurah na jugozahodnem robu Snežniške planote. V tem času smo našli tudi več ostankov plena, vsi pa so pripadali srnjadi. Po enem mesecu spremljanja se je ris Mihec gibal na območju velikem približno 14 500 hektarjev.

V zadnjih dveh tednih je Mihec z družino obkrožil Snežnik.
Ostanki enoletne srne, na kateri se je hranila risja družina. Zaradi prisotnosti mladičev so potrebe po hrani za takšno družino kot je Mihčeva precej večje kot pri samotarskih risih. Srnjad v celoti pojedo v dveh dneh, ko ostane le še glava, kosti, koža in deli prebavil, ki jih risi ne jedo.
foto: Miha Krofel


10.1.2011 Družina mladega risa uplenila zajca

Po koordinatah, ki nam ga je z SMS sporočilom poslala ovratnica mladega risa smo sklepali, da so risi v noči na 10. Januar verjetno ujeli nov plen na območju severozahodno od Gomanc na slovenski strani. Lokacijo smo poiskali in natančno pregledali na terenu. Čeprav je bilo območje praktično brez snega, smo plen našli prav na ostanku snežnega zameta velikosti 30 x 6 m. Tokratni plen je bil poljski zajec, katerega ostanke so predstavljale le tri tačke ter nekaj šopov dlake. Žal ni bilo dovolj sledi, da bi lahko ugotovili, ali je plen ujel Mihec ali njegova mama. Zanimivo je, da je to prva najdba zajca, kot plena risov, ki smo jih pregledali doslej. Ostanke zajcev smo doslej našli le v iztrebkih in enkrat smo med sledenjem risa v snegu opazili, da se je zapodil za zajcem, vendar mu ga ni uspelo ujeti.

Ostanki poljskega zajca, ki so ga pojedli risi.
foto: Hubert Potočnik

10.1.2011 Mihec se vrnil v Slovenijo

Ponoči iz nedelje na ponedeljek se je mladi ris s svojo družino iz Hrvaške vrnil v Slovenijo.

Gibanje risa do vrnitve v Slovenijo.


7.1.2011 Risi ujeli mladiča jelenjadi

Ob obisku lokacij mladega risa, ki je očitno še skupaj s svojo mamo, smo našli ostanke njihovega plena, približno 4 km vzhodno od Klane na Hrvaškem. Ujeli so tele (košutinega mladiča) in se na njem hranili 4 dni, dokler niso pojedli vsega mesa. To je šele drugi primer med 53 najdenimi ostanki plena risov, ki smo jih s pomočjo telemetrije spremljali na območju Snežnika in Gorskega kotarja, da so risi ujeli jelenjad (velika večina najdenih ostankov plena pripada srnjadi).

Po štirih dneh hranjenja so od košutinega mladiča ostale le še kosti, glava, nekaj kože in prebavila.
foto: Miha Krofel

3.1.2011 Mladi ris prečkal mejo s Hrvaško

V prvih dneh po novem letu se je mladi ris obrnil in odšel proti jugovzhodu. Prvič od kar ga spremljamo je prečkal mejo s Hrvaško. Trenutno se nahaja približno 5 km od meje s Slovenijo v Gorskem Kotarju. Sedaj ovratnica deluje že povsem normalno - redno dobivamo koordinate z SMS sporočili, uspešnost zajemanja GPS lokacij pa je v zadnjih dneh narasla na 94 %. V zadnjih dneh pod Snežnikom je verjetno ujel plen, kar bomo v naslednjih dneh poskušali potrditi z ogledom na terenu.

Dosedanje gibanje risa Mihca. Po nekaj dneh zadrževanja pod Snežnikom je sedaj odšel na Hrvaško. Opomba: iz naravovarstvenih razlogov risove lokacije objavljamo z nekajdnevnim zamikom (t.j. ko se ris premakne dalje), da preprečimo možnost zlorabe.


30.12.2010 Mladi ris se giblje dalje proti severozahodu

Včeraj smo se na terenu uspeli preko VHF signala povezati z ovratnico, ki jo nosi ris Mihec, in prenesli vse podatke o GPS lokacijah in aktivnosti. Po začetnih problemih je očitno ovratnica začela bolj ali manj normalno delovati. Podatki so pokazali, da se je ris premaknil za dobre 4 km od mesta odlova, še vedno pa se zadržuje na prisojnem pobočju na južnem robu Snežniške planote. Podatki o aktivnosti kažejo normalen vzorec z viškom aktivnosti zvečer in zjutraj.

Gibanje Mihca v prvih dneh po odlovu (rdeče). Od mesta odlova se je premaknil za dobre 4 km v smeri proti Ilirski Bistrici. Z zeleno so prikazane tudi meje domačega okoliša risinje Dine, domnevne mame.
Primer grafa, ki kaže podatke aktivnosti risa Mihca (zelene in modre pike) ter temperature ovratnice (rdeča črta). Zaenkrat kaže vedenje tipično za rise - največ se giblje ob večernem mraku in jutranji zarji, preko dneva pa večinoma počiva.


28.12.2010 Dobili smo prve lokacije

Danes zjutraj smo prejeli prve lokacije iz Mihčeve ovratnice, ki kažejo, da se je ris premaknil za 2,5 kilometra proti severozahodu.


23.12.2010 Še vedno čakamo na prve lokacije risa Mihca

Zaenkrat ovratnica še ni poslala lokacij. Verjetno je razlog v nepokritosti z GSM signalom na omobočju, kjer se ris nahaja. Če še nekaj dni ne bomo prejeli nobenega SMS-a, bomo poskušali risa poiskati na terenu preko VHF signala, ki ga ovratnica prav tako oddaja.


23.12.2010 Ujeli smo novega risa

Tik pred Božičem se je v zabojno past pri Gomancah pod Snežnikom ujel mladi ris. Raziskovalci iz Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete smo ga ob pomoči članov lovske družine Kozlek in poklicnih lovcev lovišča s posebnim namenom »Jelen« uspavali, pregledali za možne poškodbe in bolezenske znake, ga izmerili, odvzeli vzorce za genetiko in ga opremili z ultra-lahko telemetrično GPS-GSM-VHF ovratnico.

Past na Gomancih smo postavili že leta 2009 (postavljanje te pasti je predstavljeno tudi v dokumentarnem filmu o risu: http://tvslo.si/predvajaj/ris-kralj-gozdov-dokumentarni-film/ava2.81303358/). Čeprav so lovci v okolici večkrat videvali in sledili rise, je trajalo več kot leto dni, da se je prvi tudi ujel.

Mladi ris med opremljanjem z ovratnico.
foto: Miha Krofel

Mladi ris, ki je dobil ime »Mihec«, tehta 12 kg in je v dobri kondiciji. Uspavanje je dobro prenesel in po izpustu hitro odšel v dinarske gozdove pod Snežnikom. Glede na rezultate predhodnih raziskav obstaja verjetnost, da je njegova mama risinja Dina, ki smo jo spremljali v letu 2007. Za potrditev starševstva bo potrebno počakati na genetske analize.

Zaradi velike ogroženosti so vsaki podatki o risih zelo pomembni in pričakujemo, da nam bo telemetrična ovratnica, ki jo sedaj nosi Mihec, dala mnogo novih informacij o risih. Tako kot pri Dini, Snežki in Puhiju je tudi v Mihčevi ovratnici GPS naprava, ki vsakih nekaj ur izračuna natančno lokacijo risa in nato koordinate v obliki SMS sporočila pošlje raziskovalcem. Obenem ovratnica neprestano meri tudi risovo aktivnost in temperaturo. Ris za preživetje potrebujejo okoli 30 000 hektarjev površine, tako da je telemetrija praktično edina metoda, s katero lahko podrobneje spremljamo posamezne rise. Ker gre v tem primeru za mladega risa, bo zelo zanimivo spremljati kam bo odšel v iskanju lastnega teritorija. Njegovo gibanje boste lahko sproti spremljali na tem blogu.

Pričakujemo, da bo ovratnica v prihodnjih mesecih prinesla mnogo pomembnih podatkov.
foto: Miha Krofel


2.12.2010 Raziskava odnosa do morebitne dodatne naselitve risov

Na tej povezavi je dostopna diplomska naloga Darje Slane o razskavi stališč lovcev in javnosti do morebitne dodatne naselitve risov v Sloveniji, ki je nastala v okviru projekta DinaRis: http://www.dinaricum.si/images/stories/Miha/slana%202010%20odnos%20javnossti%20in%20lovcev%20do%20morebitne%20dodatne%20naselitve%20risov%20v%20slo_.pdf


19.8.2010 Ris fotografiran nad Iškim vintagrjem

Članica LD Ig Milena Ocvirk je na robu planote Rakitne nad Iškim vintgarjem 19. avgusta opazila in fotografirala risa. Po analizi vzorca kožuha smo lahko ugotovili, da ne gre za risinjo Lojzko, ki smo jo leta 2005 odlovili in opremili s telemetrijsko ovratnico na Ljubljanskem vrhu ter je nato spremljali na območju Menišije, Logaške planote in Rakitne.

Ris opažen nad Iškim vintgarjem.
foto: Milena Ocvirk

12.3.2010 Ris iz okolice Železnikov je še živ

Tri dni po prometni nesreči, ko je avto zbil risa v okolici Železnikov, sem se ponovno odpravil iskat sledi. Sveže sledi risa sem našel približno 1.5 km od ceste. Sledil sem mu nekaj kilometrov in opazil, da je med potjo večkrat z urinom markiral teritorij in napravil več skokov. To bi lahko kazalo, da posledice prometne nesreče morda vendarle niso tako hude. Še vedno pa ni gotovo, ali je sposoben loviti večji plen. Ob vznožju Ratitovca je ris odšel do ostankov svojega starejšega plena - stare srne, ki jo je učitno uplenil še pred nesrečo. Iz kosti je pojedel še zadnje koščke mesa (celo mišičje na lobanji) in kostni mozeg iz večjih kosti. Kasneje sem sledenje opustil, ker sem se mu toliko približal, da se je že začel vrteti okoli mene - vrnil se je po svoji stari sledi, kjer prej novih sledi še ni bilo.

V naslednjih dneh bomo poskušali spet najti njegove sledi, da bi ugotovili, ali je sposoben loviti. Nabran je bil dodaten material (urin v snegu in dlaka iz ležišč) za genetske raziskave, ki bodo pokazale katerega spola je bil ris in ali ga morda "poznamo" že iz katerih prejšnih vzorcev.

Na podlagi sledenja ni bilo opaziti, da bi imel ris kakšne hujše posledice od prometne nesreče.
foto: Miha Krofel
Ris se je hranil na enem od starejših plenov.
foto: Miha Krofel
Skok čez potok.
foto: Miha Krofel

10.3.2010 Avto zbil risa

V torek (9.3.) zvečer je zahodno od Železnikov na lokalni cesti Železniki-Tolmin avto povozil risa. Ris naj bi bil zadet pri hitrosti 70 km/h in ga je po trčenju v masko avtomobila odbilo še na pokrov motorja. V sredo zjutraj smo odšli člani Raziskovalne skupine za ekologijo živali in člani LD Železniki pogledat za njim. Ca. 150 m od mesta prometne nesreče smo našli ležišče, kjer je ris očitno ležal celo noč. Na ležišču smo našli nekaj dlake, na podlagi katere bomo poskusili narediti genetske analize. Od ležišča so vodile sveže sledi, kar kaže, da se je ris verjetno umaknil pred nami. Nekaj časa smo ga uspeli slediti, potem pa smo zaradi sneženja in težko dostopnega terena sledenje opustili. Kakšne poškodbe je utrpel je težko trditi. Glede na način lova pri risih imajo lahko že manjše poškodbe resne posledice. V tem primeru bi lahko šlo za risa, ki je bil v zadnjih letih opazovan predvsem v okolici Bohinjske Bistrice.

Kraj, kjer je bil povožen ris.
foto: Miha Krofel


februar 2010 (Ne)resnice o risu

Pri delu na terenu ter pogovorih z lovci in drugim lokalnim prebivalstvom še vedno relativno pogosto naletimo na nekatera napačna prepričanja v zvezi z risi. Še posebej je to pogosto na območjih, kjer se ris pojavlja le občasno, ali ni prisoten. Na spodnji povezavi je dostopen prispevek iz revije Lovec, v katerem smo zbrali nekaj takšnih zmotnih prepričanj skupaj z bolj realnimi ugotovitvami, ki so nastale kot plod raziskav pri nas in drugod po Evropi: http://www.dinaricum.si/images/stories/Miha/2010%20krofel%20et%20al.%20neresnice%20o%20risu%20-%20lovec.pdf

februar 2010 Mednarodna delavnica o upravljanju z risi

Zaradi drastičnega upada v populaciji risa v Sloveniji in nekaterih drugih evropskih državah, smo se v društvu Dinaricum v sodelovanju s partnerji odločili, da organiziramo Delavnico o prihodnosti upravljanja z ogroženimi populacijami evrazijskega risa v Evropi. Delavnica je potekala 3.-5. februarja 2010 v Sloveniji v Poljčah na Gorenjskem. Glavni zaključki delavnice so dostopne na: http://www.dinaricum.si/images/stories/izjava%20za%20javnost%20-%20delavnica%20o%20risu.pdf

Več o ozadju delavnice pa si lahko preberete na: http://www.dinaricum.si/en/projekti-meni/112.html

Delavnica se je začela s serijo predavanj. Na sliki dr. Lissette Waits iz ZDA med predavanjem o genetskih težavah malih in ponovno naseljenih populacijah.
foto: Miha Krofel
Delo po skupinah.
foto: Miha Krofel

november 2009 Foto-past posnela še enega risa

Na Snežniški planoti na mestu, kjer se je spomladi na foto-past posnel samec risa, se je v novembru ponovno slikal ris (slika). Po videzu izgleda, da bi lahko šlo za mlajšega risa - morda enega izmed lanskoletnih mladičev risinje Snežke (Čopko ali Tačka).

Mladi ris posnet s pomočjo foto-pasti na Snežniški planoti.
foto: Miha Krofel

maj-november 2009 Postavljene nove pasti za rise

Nadaljuje se odlavjanje risov za namene telemetrijskega projekta, ki ga financira Agencija RS za okolje. Sedaj je na terenu postavljenih 7 zabojnih pasti, in sicer štiri na območju notranjskega Snežnika in Javornikov (znotraj lovišč LPN Jelen in LD Kozlek) ter dve na Kočevskem (LPN Snežnik Kočevska Reka) in ena na Racni gori (LD Iga vas). Še vedno iščemo nova potencialna mesta za odlov po celotnem območju razširjenosti risa v Sloveniji.

Past za risa postavljena v bližini Mašuna na Snežniški planoti.
foto: Miha Krofel

april 2009 Foto-past posnela risjega samca

Na Snežniški planoti na mestu, kjer sem v zadnjih letih večkrat sledil rise, sem za nekaj tednov namestil foto-past. Sredi aprila je posnela risjega samca (slika). Zelo verjetno gre za risa, ki smo ga večkrat sledili na območju med Mašunom in hrvaško mejo. Žal na tem mestu ni možno postaviti zabojne pasti, ker ni dostopnega GSM omrežja, preko katerega bi lahko deloval alarm.

Samec risa posnet s pomočjo foto-pasti na Snežniški planoti.
foto: Miha Krofel

25.3.2009 Začela se je nova sezona odlavljanja risov

Ponovno smo začeli z odlavaljanjem risov v zabojne pasti-kletke, v želji, da bi jih opremili z ovratnicami in tako pridobili nove podatke. Sedaj si želimo predvsem, da bi uspeli opremiti kakšnega risa tudi izven območja Snežniške planote, kjer smo rise spremljali v okviru projekta DinaRis. Na ostalih območjih je stanje z risi precej bolj kritično (iz mnogih območji so praktično že izumrli). Ti podatki nam bi lahko dali tudi pomembno znanje, ki ga bo moč uporabiti ob morebitnih dodatnih naselitvah risov iz tujine.

Z odlovom smo začeli na območju Racne gore nad Babnim poljem, kjer smo na mestu, kjer je bil lani večkrat opažen ris ob pomoči članov lovske družine Iga vas in Stari trg postavili zabojno prehodno past. Tako kot pri prejšnjih pasteh za risa, je tudi ta opremljena z alarmnim sistemom, ki nam v trenutku, ko se past sproži pošlje sporočilo preko GSM omrežja.

V prihodnjih mesecih bomo podobne pasti postavili še na območju Velike gore nad Ribnico in ob Kolpi, zbiramo pa tudi nove informacije o potencialnih lokacijah, kjer bi bil možen odlov.

Gospodar LD Iga vas ob novo postavljeni pasti za risa nad Babnim poljem.
foto: Miha Krofel

Rezultati raziskav na risih v letu 2008

Poljudni članek z rezultati raziskav na risih v letu 2008 je dostpen na tej povezavi: http://www.dinaricum.si/images/stories/Miha/2009%20krofel%20et%20al.%20-%20telemetrija%20risov%20-%20lovec.pdf

Za dovoljenje za objavo se zahvaljujemo uredništvo revije Lovec.

januar 2009 Puhija ni pokončal risji samec.

Primerjava telemetrijskih podatkov je pokazala, da risji samec, ki je pokrival teritorij, znotraj katerega je poginil ris Puhi, ni kriv za njegovo smrt. V času ko je Puhi poginil v N.P. Risnjak, se je namreč samec Dinko zadrževal na drugem delu svojega teritorija. Tako lahko izključimo možnost, da bi ga pokončal v boju za ozemlje. Kot najbolj verjetna se zdi možnost, da je Puhi poginil zaradi poškodbe med lovom, niso pa izključene tudi morebitne druge zdravstvene težave.


september 2008 Znani rezultati genetike - mladi ris je bil Puhi

Opravljene so bile genetske analize mladega risa, ki smo ga ujeli letos marca in nato spremljali do njegove smrti dobre tri mesece kasneje. Pokazalo se je, da je bil ta samec ris Puhi - eden izmed lanskoletnih mladičev od risinje Dine, ki smo ju našli tri tedne po rojstvu. Tako zdaj vemo, da se je ta ris junija 2007 rodil na slovensko-hrvaški meji, nato do začetka letošnjega leta živel z mamo Dino na njenem teritoriju na južnem delu Snežniške planote in Gorskem kotarju, spomladi po osamosvojitji pa odšel proti severu. Dobra dva meseca je preživel severno od maminega teriotrija na Javornikih in prišel vse do Cerkniškega jezera. Nato pa se obrnil proti severu in prečkal domači okoliš svoje mame in na koncu poginil v narodnem parku Risnjak na Hrvaškem.

Risa Puhija smo prvič spoznali, ko je bil star komaj tri tedne v Dininem brlogu (levo), nato smo ga marca ujeli v zabojno past in opremili s telemetrično ovratnico (sredina), poleti pa nam je po sporočilu iz ovratnice uspelo najti le še ovratnico in nekaj dlake (desno).
foto: Miha Krofel (levo in desno), Hubert Potočnik (sredina)


julij 2008 Mladega risjega samca ni več.

V iskanju svojega teritorija je mladi risji samec, ki smo ga ujeli v marcu, prečkal mejo in odšel na Hrvaško v Gorski kotar. Vendar se je tam, v okolici Risnjaka, njegova pot končala.

Na žalost so lisice in medved raznesli truplo, tako da smo na kraju pogina našli le še ovratnico in dlako. Zaradi tega nam ni uspelo ugotoviti vzroka smrti. Ker je mladi ris šele iskal svoj teritorij, ni izključena možnost, da ga je pokončal kakšen starejši teritorialni samec. Risi namreč aktivno branijo svoj teritorij in na svojem ozemlju ne tolerirajo drugih istospolnih osebkov. Po do sedaj razpoložljivih podatkih so bližnja srečanja in direktni spopadi med risi sicer relativno redki zaradi dobro razvitega kemičnega označevanja teritorija s pomočjo urina, s katerimi sporočajo drugim osebkom, da je nek teritorij že zaseden. Drugi možni vzroki pogina bi lahko bili še poškodba med lovom, bolezen ali kakšna zdravstvena težava kot posledica parjenja v sorodstvu. Možnost krivolova lahko v tem primeru po vsej verjetnosti izključimo.

Medtem sta Snežkina mladiča že toliko zrasli, da sta zapustila gnezdo in že hodita z mamo na nočne pohode. Trenutno sicer ne vemo zanesljivo, ali sta oba še živa, bomo pa poskusili najti kakšen nov plen in postaviti kamero. Nazadnje smo Snežkin plen spremljali sredi julija, ko pa mladičev še ni pripeljala na plen.

Od mladega risjega samca je ostala samo dlaka in ovratnica, Gorski kotar, 4.7.2008.
foto: Miha Krofel


Karta z vrisano potjo mladega risjega samca od marca 2008.


4.6.2008 Snežkina mladiča pridno rasteta

Ponovni pregled na terenu je pokazal, da sta oba risja mladiča, ki ju je risinja Snežka povrgla pred tremi tedni, še živa. Premaknila ju je za dobrih 100 metrov pod spodmol v kraškem žlebu sredi strmega pobočja. Še vedno sta videti v dobrem stanju in imata sedaj že odprte oči, poganjajo pa jima tudi prvi mlečni zobje. Ob gnezdu smo poskusili postaviti avtomatsko kamero, vendar je prišlo do tehnične težave in kamera ni delovala. Za letos smo se odločili, da gnezda ne bomo več obiskovali, da ne bi preveč vznemirjali mlade družine. Tako bomo morali počakati nekje do avgusta, da bosta mladiča začela slediti mami in jo poskusili takrat posneti ob kakšnem plenu in videti ali bosta oba preživela naslednje mesece.

Snežka je mladiča prenesla na novo mesto pod kraški spodmol. Eden se je skrival v manjši vdolbini, drugi (na sliki) pa je radovedno spremljal okolico iz skalne poličke. Snežniška planota, 4.6.2008.
foto: Miha Krofel


maj 2008 Pestro dogajanje ob Snežkinem plenu

V maju nam je večkrat uspelo posneti risinjo Snežko ob njenem plenu. Kot vedno so se z njenim plenom hranile tudi druge vrste - lisice, medvedi, ptiči itd. Kratki filmčki dogajanja ob plenu so že na ogled na Multimedija.

Glede na lokacije, ki jih pošilja ovratnica na Snežki, izgleda, da mladičev zaenkrat še ni premaknila. Zaenkrat jih nismo več hodili obiskovat, da je ne bi preveč motili. Razmišljamo, da bi naslednji teden poskusili postaviti kamero ob gnezdu.

Risinja Snežka ob svojem plenu pod Snežnikom pet dni pred poleganjem mladičev. Vidite lahko napet trebuh. Snežniška planota, 7.5.2008.
kamera: Miha Krofel


Risinja Snežka ob svojem plenu dva dni po tem, ko je povrgla mladiča. Srno je ujela še pred rojstvom in jo dva dni pustila pri miru, potem pa se ponovno vrnila k njej. Snežniška planota, 14.5.2008.
kamera: Miha Krofel


Ostanke plena je na koncu pospravil mladi medved. Snežniška planota, 8.5.2008.
kamera: Miha Krofel


Prvič smo posneli tudi mlado kanjo pri prehranjevanju z risovim plenom. Snežniška planota, 8.5.2008.
kamera: Miha Krofel



14.5.2008 Snežka ima dva mladička

Med iskanjem ostankov risovega plena sem naletel na dva nekaj dni stara mladička, ki ju je Snežka povrgla verjetno okoli 12. maja. Za gnezdo si je risinja izbrala z listjem postlano skalno polico na težko dostopnem strmem pobočju ob vznožju Snežnika. Oba mladiča sta še slepa in zaenkrat videti zdrava. Snežka sedaj večino časa preživi z njima in ju zapušča le toliko, da se gre nahranit. Zaenkrat ju ima še vedno v prvotnem gnezdu, v prihodnje pa ju bo verjetno večkrat prestavila. Ko bosta nekoliko starejša, bomo morda ob gnezdu namestili kamero, zaenkrat pa ju bomo raje pustili pri miru. Mladiči risov odprejo oči po približno dveh tednih, mami pa začnejo slediti po okoli dveh mesecih. Snežka je mladiča povrgla relativno zgodaj, saj imajo risi mladiče običajno konec maja ali v začetku junija. Lani je Dina skotila dva mladiča okoli 10. junija, vendar je to bilo njeno prvo leglo. Snežki je lani uspelo, da je preživel eden izmed dveh mladičev. Bomo videli, koliko sreče bo imela letos.


Nekaj dni stara risja mladiča, ki jih je risinja Snežka skotila na vznožju Snežnika, Snežniška planota, 14. maj 2008
foto: Miha Krofel


Snežka in mladi risji samec povečujeta svoj domači okoliš

Nadaljuje se telemetrično spremljanje dveh risov opremljenih z GPS-GSM ovratnicami. Oba sta se do sedaj (po treh oziroma dveh mesecih) gibala na območju velikem dobrih 10 000 hektarjev (100 kv. km). Na oceno velikosti celotnega domačega okoliša bomo seveda morali počakati še nekaj mesecev. Samica Snežka se je v zadnjem obdobju premaknila proti jugu in se giblje predvsem na območju med Snežnikom in hrvaško mejo. Mladi ris se je očitno nekoliko ustaliil na vzhodnem delu Javornikov, vendar je zaenkrat še težko trditi, ali si je tu sedaj tudi že zasedel stalen teritorij.


Karta z vrisanim dosedanjim gibanjem samice Snežke (rumeno) in mladega risjega samca (modro).


maj 2008 Rezultati testiranja monitoringa s pomočjo lovilcev dlak

Končali smo s pilotno raziskavo, s katero smo preizkušali uporabnost vonjalnih količkov (lovilcev dlak) za monitoring risa. Skupaj smo postavili 146 količkov ob cestah in 51 na tarčnih mestih, za katera smo na podlagi reliefa predvidevali, da bi jih risi lahko redno obiskovali. V približno enem letu smo prisotnost risa zabeležili 16-krat na 14 količkih. Iz 13 vzorcev smo poskušali izolirati DNK, vendar v nobenem primeru izolacija ni bila uspešna. Kljub temu, da smo s to metodo uspeli potrditi prisotnost risov, nas je glede na obseg raziskave in vložen trud uspešnost vseeno nekoliko razočarala. Za morebitne prihodnje poskuse priporočamo, da se uporabi manjše število (manjše gostote) lovilcev dlak, ki pa se jih bolj redno obiskuje. Bolj sveži vzorci dlak, bi verjetno omogočili tudi uspešne izolacije DNK (iz sveže dlake risov nabrane med sledenjem v snegu nam je namreč uspelo dobiti dovolj DNK za genetske raziskave). Se je pa ta metoda izkazala za zelo uspešno pri medvedu, saj smo dlako medveda našli kar 120 krat. Razlika je sicer verjetno bolj posledica večjih gostot medvedov v primerjavi z risi, kot pa da bi bili vonjalni količki bolj privlačni za medvede. Razlika pa je verjetno tudi v tem, da je pri risu drgnjenje ob količke bolj povezano z označevanjem teritorija, medtem ko je šlo pri medvedu verjetno bolj za raziskovalno vedenje oziroma za vedenje povezano z iskanjem hrane (pogosto so bili namreč količki obgriženi na mestu namazenem z atraktantom). Ugotovili smo tudi, da so tako za medveda kot tudi za risa bolj učinkoviti količki postavljeni ob cestah, kot pa tisti na tarčnih mestih.


Karta z označenimi lovilci dlak, na katerih smo našli dlake risa (rdeče) in dlake medveda (rumeno).


25.4.2008 Premik Snežke in mladega risa

V zadnjih dneh sta se oba risa nekoliko premaknila. Mladi samec se je vrnil v osrednji del Javornikov, Snežka pa se je podala na potep proti Gomancam, kjer še ni bila, odkar jo spremljamo. Očitno ji tam ni uspelo nič ujeti, zato se je spet povzpela na Pekel tik pod vrhom Snežnika, kjer je preživela zadnjo noč.


Karta z vrisano potjo risinje Snežke (rumeni krogci in rumene črte) ter mladega risjega samca (modri krogci in modre črte).


12.-14.4.2008 Snemanje dogajanja ob plenu mladega risa

Tudi tokrat se je postavljanje kamere ob ostankih risovega plena izplačalo. Še pred večerom se je k plenu vrnil mladi risji samec, ki smo ga pred enim mesecem opremili s telemetrično ovratnico. Kljub temu, da vmes nekaj časa ni imel večjega plena, je videti v dobri kondiciji. Ris se je potem ponoči k plenu vrnil še dvakrat. Vmes se je na plenu gostil tudi lisjak, ki je na koncu ostanke odvlekel izven vidnega območja kamere. Poleg njega je plen obiskala še kuna belica. Kratka filmčka dogajanja ob plenu sta na ogleda na: http://www.youtube.com/watch?v=UJcSBzokx8g in http://www.youtube.com/watch?v=4LZ6zi85JKA

Ko je zmanjkalo plena, se je ris premaknil in se trenutno nahaja na južni strani Javornikov. Risinja Snežka pa je očitno trenutno tudi brez plena in se giblje na območju med Mašunom in Sviščaki.

Mladi ris se je v enem dnevu trikrat vrnil k ostankom srnje mladice, Javorniki, 12. april 2008.
foto: Miha Krofel


Lisjak je večkrat obiskal risov plen in na koncu odvlekel preostale kosti in kožo, Javorniki, 14. april 2008.
foto: Miha Krofel


Tokrat smo ob risovem plenu prvič "ujeli" tudi kuno belico, ki se je hranila s koščki mesa, Javorniki, 14. april 2008.
foto: Miha Krofel


12.4.2008 Mladi ris po dolgem času spet ujel večji plen

Mlademu risu opremljenemu z ovratnico dobrih deset dni ni uspelo ujeti nobenega večjega plena. Verjetno se je ta čas vsaj občasno hranil z glodavci in drugimi manjšimi živalmi. Prejšnji vikend pa mu je končno uspelo spet ujeti večji plen. Na severni strani Javornikov je uplenil lanskoletnega mladiča srne in ga že v prvih dveh dneh večinoma pojedel. Nekaj mesa je še ostalo, zato sem postavil avtomatsko kamero, da bi dobili prve posnetke tudi od tega risa.

Po več kot desetih dneh je mlademu risu končno spet uspelo ujeti večji plen. Tokrat je ulovil za risa bolj tipično vrsto, kot je bila lisica - lanskoletnega srnjinega mladiča, Javorniki, 12. april 2008.
foto: Miha Krofel



11.4.2008 Projekt DinaRis uradno končan

Projekt DinaRis se je konec prejšnjega tedna uradno zaključil. Trenutno nimamo več financ, da bi nadaljevali s terenskimi raziskavami, vendar smo se odločili, da bomo v okviru dela Raziskovalne skupine za ekologije živali Oddelka za biologijo in društva Dinaricum vseeno vsaj občasno nadaljevali s spremljanjem obeh risov, ki ju imamo opremljena z ovratnico, dokler si ne zagotovimo sredstev za nadaljnje delo.

P.S.: Če ima kdo idejo za kakšno firmo, ki bi bila pripravljena sponzorirati raziskave na risih, se priporočamo :)



4.4.2008 Mladi ris je ujel lisico

Našel sem prvi plen mladega risa, ki ga je samostojno ujel po ločitvi od mame. Najdba je bila nekoliko presenetljiva, saj se je izkazalo, da je uplenil odraslo lisico. Za mlade rise po ločitvi od matere je sicer znano, da posegajo po širšem spektru vrst kot odrasli risi, ki so bolj specializirani na določene vrste, predvsem srnjad. Glede na vzorec gibanja sklepamo, da je bil mladi ris že nekaj dni brez hrane, kar ga je verjetno tudi motiviralo, da se spravil na lisico. Ris je ob svojem prvem plenu je ostal štiri dni, dokler ni pojedel vsega mesa. Sedaj že pet dni išče novi plen. (Sprva sem napačno zapisal, da je šlo za jazbeca, kar je bila posledica moje napake pri določanju lobanje na terenu. Natančnejši pregled je pokazal, da je šlo v resnici za starejšo lisico s precej obrabljenimi zobmi.)

Prvi plen mladega risa je bila stara lisica. Po štirih dneh je ostala samo še lobanja, rep, spodnji deli tac in nekaj dlake, Javorniki, 4. april 2008.
foto: Miha Krofel

3.4.2008 Kje se gibljeta Snežka in mladi ris?

Na spodnji karto je predstavljena pot, ki jo je v slabem mescu prehodila risinja Snežka in v dobrih dveh tednih mlad ris (zaenkrat še brez imena, ker čakamo na rezultate genetskih analiz, ali gre morda za Puhija ali Burjo). Snežka se še vedno zadržuje na območju severno in zahodno okoli Snežnika. Mladi ris pa se je premaknil nekoliko dlje proti severu in je trenutno na območju Javornikov. Sedaj z nestrpnostjo pričakujemo, če se bo podal na daljšo pot v iskanju svojega novega teritorija. Prav tako nas zelo zanima, ali gre morda res za enega izmed Dininih mladičev. Smo pa ravno te dni dobili prve rezultate genetskih analiz, ki jih opravljata Primož Polanc in Tomaž Skrbinšek. Sedaj lahko z gotovostjo trdimo, da Snežka ni Dina, ni pa še jasno, ali si nista morda v sorodu. Kot se vidi tudi iz območja gibanja obeh samic, gre očitno res za "sosedi".


Karta z vrisano potjo risinje Snežke (rumeni krogci in zelene črte) ter mladega risjega samca (modri krogci in modre črte).


Pogled na vrh Snežnika iz Snežkine lokacije - očitno si Snežka res zasluži svoje ime, saj veliko časa preživi v senci tega notranjskega orjaka, Snežniška planota, 1. april 2008.
foto: Miha Krofel


1.4.2008 Snežka je res sama

Predvčerajšnjim sem se odpravil na lokacijo, kjer se je zadrževala risinja Snežka, da bi po sledeh ugotovil, ali je res ostala sama. Sledil sem ji slab kilometer, potem pa sem sled izgubil. Ves ta čas je hodila sama (če ne štejemo medveda, po čigavih stopinjah je nekaj časa hodila). To potrjuje, na kar smo sklepali na podlagi video posnetkov - da ni več skupaj z mladičem. Mladič je verjetno še živ, vendar sta se ločila, saj je zdaj že čas, ko lanskoletni mladiči zapuščajo svoje matere in si začnejo iskati lasten teritorij. Snežko sem po vsej verjetnosti sledil že lansko leto v novembru (takrat smo mislili, da gre morda za Dino). Takrat je imela še dva mladiča, torej vsaj en ni preživel zime. Na žalost ne vemo, koliko mladičev je Snežka povrgla. Risinje v zrelih letih imajo običajno 1-4 mladiče, vendar je stopnja preživetja relativno nizka, kar se je pokazalo tudi v tem primeru.


Sledovi v snegu so potrdili, da se je Snežka že ločila od mladiča, ki je bil z njo še vsaj v februarju, Snežniška planota, 1. april 2008.
foto: Miha Krofel


Del poti je Snežka hodila po sledi medveda. Ker je bil kar globok sneg, si je na ta način olajšala gibanje, saj se ji je sneg zaradi stopanja v medvedje stopinje precej manj udiral, Snežniška planota, 1. april 2008.
foto: Miha Krofel



marec 2008 Risinja uspešno lovi srnjad

V zadnjih tednih sem uspel najti kar nekaj ostankov plena od risinje Snežke. Podobno kot Dina ujame po enega parkljarja na približno sedem dni. Odkar jo spremljamo, je lovila le srnjad in to vseh starosti in obeh spolov. Kot kažejo tudi podatki od Dine, risi lovijo srnjad posameznih starostnih in spolnih razredov v podobnem razmerju, kot se ti pojavljajo v naravni populaciji. Ob vsakem najdenem plenu vzamemo tudi vzorce kostnega mozga, ker nam bo omogočilo, da bomo ugotovili, v kakšni kondiciji so bile uplenjene živali in po primerjavi z odstreljenimi živalmi, kolikšna je stopnja selekcije pri plenjenju srnjadi s strani risov. Kot je pokazala analiza iztrebkov, se risi v Sloveniji v precejšnji meri hranijo tudi z glodavci. Vendar pa na terenu ostankov takšnega plena seveda ne najdemo, saj ris v celoti poje polha ali voluharico, ki jo ujame.


Od lanskoletnega mladiča srnjadi, ki ga je Snežka ujela v okolici Sviščakov, so po petih dneh ostale samo še večje kosti, koža in prebavila, 26. marec 2008.
foto: Miha Krofel


Pomembno dopolnitev k prehrani risov predstaljajo glodavci. Med njimi so najpomembnejši polhi, v zimskem času pa redno posegajo tudi po različnih vrstah miši in voluharic, ki za razliko od polhov zime ne prespijo (hibernirajo). Na posnetku gozdna voluharica (Clethrionomys glareolus), Snežniška planota, 26. marec 2008.
foto: Miha Krofel

20.-26.3.2008 Z avtomatsko kamero smo posneli Snežko

Kamera, ki sem jo postavil ob plenu risinje Snežke, je en teden beležila dogajanje ob plenu. Kratek povzetek si lahko ogledate v video clipu na multimedijski strani (http://www.dinaris.org/Multimedija). Že isti dan, ko sem postavil kamero, se je zvečer k plenu vrnila Snežka. Ostanke plena je premaknila za dva metra in se na njem hranila dobre pol ure. Nato je plen zakopala in se umaknila. Vmes je v bližino plena večkrat prišla lisica, ki pa je očitno čutila, da je risinja v bližini, saj je ves čas opazovala okolico in si privoščila le posamezne grižljaje. Isto noč se je okoli polnoči Snežka spet vrnila k plenu in se ponovno pol ure hranila. To je bila že peta noč zapovrstjo, ko se je vračala k plenu in po tem je od srnjaka ostala samo še glava, koža in nekaj večjih kosti. Naslednji dan se je začelo močno sneženje, tako da je čez ostanke plena zapadlo več kot meter snega in preostalih koščkov niso našle niti lisice. K plenu se je vračala samo Snežka, medtem ko mladiča ni bilo. To najverjetneje pomeni, da sta se že razšla in mladič si verjetno že išče svoj novi teritorij, kje drugje.


Risinja se je k plenu vračala 5 dni in v tem času v celoti pojedla srnjaka, Snežniška planota, 20. marec 2008
foto: Miha Krofel


K plenu je prišla tudi lisica, ki pa se očitno zaradi strahu pred risom, ni upala dosti hraniti, Snežniška planota, 20. marec 2008
foto: Miha Krofel


20.3.2008 Postavljanje kamere ob plenu in risova sled

Pod Snežnikom sem našel srnjaka, ki ga je pred tremi dnevi uplenila risinja Snežka. Ker je ostalo še nekaj mesa, obstaja možnost, da se bo ona ali njen mladič, vrnila k plenu. Zaenkrat sicer ne vemo, ali sta se z mladičem že ločila. Četudi mladič ne hodi skupaj s Snežko, se bi lahko še vedno hodil hranit na njen plen. Postavil sem infrardečo kamero, ki bo snemala dogajanje ob plenu približno teden dni. Poleg risov želimo posneti tudi razne mrhovinarje, ki bi se hodili hranit na risov plen. Med delom na terenu sem naletel tudi na svežo risovo sled. Glede na velikost šape sem sklepal, da je bil samec - verjetno tisti, ki sem ga na tem območju že večkrat sledil lansko leto. Žal ni bilo dovolj snega, da bi mu lahko sledil dalj časa. Upamo, da bo sneženje, ki je napovedano za prihodnje dni, omogočalo bolj resno sledenje.


Stopinja risa v snegu, Snežniška planota, 20. marec 2008
foto: Miha Krofel


17.3.2008 Prvi podatki od novega risa

Ovratnica nameščena na mladega risjega samca je poslala prve podatke. Ris se je premaknil slaba dva kilometra proti severu. Prve dni je bil uspeh zajemanja koordinat precej nizek, morda zaradi zadrževanja v skalovitem območju. Upamo, da bo dalje ovratnica delovala brez težav.


14.3.2008 Ujeli smo lanskoletnega mladiča risa

V past, ki smo jo oktobra postavili ob drevesu, ki služi za markiranje, v okolici Leskove doline na območju med Javorniki in Snezniško planoto (glej prispevek na blogu iz 9.10.2007), se je ujel mlad ris. Samec, ki bo kmalu dopolnil 10 mesecev, je tehtal 12 kilogram in bil videti v dobri kondiciji. Kot Dino in Snežko smo tudi njega opremili z ultralahko GPS-GSM, ki bo vsakih nekaj ur zajemala lokacije in nam jih nato pošiljala v obliki SMS sporočil. Možno je, da je samec eden izmed Dininih mladičev (Puhi ali Burja), saj je prave starosti, pa tudi ujeli smo ga le 11 km od mesta, kjer je Dina pobrgla svoj prvi naraščaj. Sedaj moramo počakati na genetske analize, ki bodo lahko to potdrila ali ovrgle. Še bolj zanimivo pa bo spremljati njegovo gibanje. V kratkem bo namreč zapustil mamin teritorij in si poskusil poiskati svojega. Za risje samce je značilno, da si svoj teritorij poiščejo nekoliko dlje od mesta rojstva kot samice, ni pa nujno. Sedaj z zanimanjem čakamo, kam bo mladič odšel - po Sloveniji ali na Hrvaško.


Ekipa raziskovalcev iz Oddelka za biologijo med nameščanjem GPS-GSM ovratnice na mladega risjega samca, 14. marec 2008
foto: Hubert Potočnik

3.3.2008 Kje je risinja Snežka hodila do sedaj?

Po treh tednih spremljanja imamo prvo predstavo o domačem okolišu risinje Snežke. Zadrževala se vglavnem na zahodnem severnem delu Snežniške planote med Mašunom, Koritnicami, Sviščaki in vrhom Snežnika. Zaenkrat se je gibala na območju velikem približno 5000 ha (50 kvadratnih km). Njen celoten domači okoliš je po vsej verjetnosti precej večji, kar se bo pokazalo v prihodnjih mesecih spremljanja. Do sedaj še ni prestopila meje s Hrvaško. Tega v večji meri tudi ne pričakujemo v prihodnje, saj se ob meji s Hrvaško že začenja domači okoliš risinje Dine. Teritoriji risov istega spola se namreč ponavadi le malo ali sploh ne prekrivajo. Seveda pa je možno, da se med leti domači okoliši spreminjajo, tako da ni nujno, da bo Dina letos pokrivala povsem isto območje kot lani. Trenutno je Snežka na najbolj severozahodni točki do sedaj. Ni izključeno, da se bo v naslednjih mesecih premaknila še na bližnje Javornike in Pivško kotlino.


Pot risinje Snežke od namestitve s telemetrično ovratnico.


27.2.2008 Začeli smo s popisovanjem dnevnih lokacij risov.

V okviru študijskega dela na Oddelku za biologijo smo začeli s popisovanjem lokacij, kjer so risi počivali preko dneva (risi so nočno aktivni in večino dneva mirujejo). Na podlagi podatkov, ki jih pošiljajo GPS-GSM ovratnice lahko zelo natančno ugotovimo mesto, kjer so risi preživali dan. Sedaj bomo ta mesta obiskali na terenu in opisali njihove značilnosti - preglednost, relief, vegetacijo itd.

Študent Uroš Videmšek med popisom mesta, kjer je ležal ris.
foto: Miha Krofel


24.2.2008 Se je že začelo parjenje?

V nedeljo sem prvič letos slišal oglašanje risa. Nekaj dni kasneje sem ga slišal ponovno, takrat sem na podlagi VHF signala iz Snežkine ovratnice lahko ugotovil, da se je zanesljivo oglašal drugi ris. Po načinu oglašanja je najverjetneje šlo za samca, ki je klical samico. Konec februarja se pri nas ponavadi začne parjenje risov, tako da si je morda Snežka že našla samca, s katerim bosta verjetno ostala skupaj nekaj dni. V prihodnje bomo s terenskim snemalnikom poskušali risovo oglašanje tudi posneti.


21.-23.2.2008 Snežka "ujeta" z video kamero.

Po postavitvi video sistema se je še isti večer k plenu vrnila risinja. Na posnetku se dobro vidi ovratnico. Plen so večkrat obiskale tudi lisice, ki so sredi noči tudi odnesle preostale ostanke plena. Toliko bolj pa smo bili veseli enega drugega posnetka. Še preden so lisice pospravile ostanke, je k plenu prišel ris, ki ni imel ovratnice. Glede na velikost in obliko glave sklepamo, da gre za njenega mladiča. To je zelo dobra novica, saj do sedaj nismo vedeli, da je imela mladiča. Glede na čas, ko risi običajno polegajo, je star okoli devet mesecev. Na podlagi posnetka nismo mogli ugotoviti spola mladiča. Ker se že bliža čas parjenja, se bo verjetno kmalu ločil od mame in si poskusil poiskati svoj teritorij. Video posnetek si lahko ogledate na tej strani: http://www.dinaris.org/Multimedija.


Risinja Snežka ujeta z video kamero, Snežniška planota, 21. februar 2008
foto: Miha Krofel
Snežkin mladič ob plenu, Snežniška planota, 21. februar 2008
foto: Miha Krofel


Ostanke plena so hitro našle tudi lisice, Snežniška planota, 21. februar 2008
foto: Miha Krofel


Mimo plena se je spreletela tudi sova kozača, Snežniška planota, 21. februar 2008
foto: Miha Krofel


21.2.2008 Našli prvi Snežkin plen.

Konec tedna smo na zahodnem delu Snežniške planote našli ostanke plena risinje Snežke. Ujela je srno, ki je morala biti glede na obrabljenost zobovja že precej stara. V treh dneh od uplenitve je bilo požrtega že večina mesa. Ob plenu sem postavil avtomatsko infrardečo kamero za nočno snemanje, s katerim želimo spremljati potek prehranjevanja risov in ugotoviti vpliv mrhovinarjev.

Programiranje video sistema ob plenu risa.
foto: Anamarija Žagar


12.2.2008 Risinja poslala prve lokacije.

Danes smo prejeli prvo SMS sporočilo z lokacijami risinje, tako da očitno nova ovratnica deluje brezhibno. Opazili smo, da se je že isto noč po ulovu premaknila za kilometer in pol. Zanekrat se zadržuje severno od vrha Snežnika in se je od mesta ulova premaknila za približno 4 kilometre. To kaže na to, da je uspavanje preživela brez večjih težav.


12.2.2008 Ujeta risinja je morda Dina.

Po analizi vzorcu kožuha smo ugotovljali, da bi ulovljena risinja lahko bila Dina, ki ji je prejšnja ovratnica odpadla septembra lansko leto. Opaziti je sicer manjše spremembe, tako da je možno, da gre za njeno sestro ali kakšno drugo bližnjo sorodnico. Za potrditev še čakamo rezultate genetske analize.


Primerjava obrazne maske pri Dini ujeti decembra 2006 (levo) in risinji ujeti 9. februarja 2008 (desno).
foto: Miha Krofel


9.2.2008 Ujeli smo risinjo.

V soboto popoldne nas je presenetil alarm. V past v bližini Mašuna se je ujela še ena risinja. Tehtala je 18 kg in bila v zelo dobri kondiciji. Po zobovju smo ocenili, da je stara okoli 3-4 leta. Uspavanje je potekalo brez težav, enako tudi prebujanje. Opremili smo jo z GPS-GSM ovratnico enakega tipa, kot jo je imela risinja Dina. Če bo vse potekalo po sreči, bi morala podatke pošiljati naslednjih deset mesecev, nato pa samodejno odpasti. Zaenkrat še čakamo, da pošlje prvi SMS z lokacijami. Kot kaže, se trenutno nahaja na območju, ki ni pokrito z GSM signalom.

Ujela se je v isto past, kot je bila tista, v katero se je pred dobrim letom ujela risinja Dina. Zaenkrat še ne vemo, ali je risinja v sorodu z njo. Ni povsem izključena niti možnost, da je bila to Dina sama, ker imata podobne vzorce kožuha. Čakamo na dokončne analize.


Raziskovalci iz Oddelka za biologijo med opremljanjem risinje z ultralahko GPS-GSM ovratnico, Snežniška planota, 9. februar 2008
foto: Miha Krofel

19.-21.11.2007 Sledenje risji družini.

Ugodne snežne razmere so omogočile, da sem lahko tri dni sledil risji družini - risinji z dvema letošnjema mladičema. Glede na to, da so se gibali po robu Dininega teritorija, je možno, da sem hodil po sledeh Dine, Puhija in Burje. Za zagotovo bomo to izvedeli, ko bodo na voljo rezultati genetskih analiz dlak in urina. Iz stopinj v snegu je bilo razvidno, da je risinja poskušala večkrat loviti v okolici Sviščakov, vendar ni bila uspešna. To pa ni spravilo v slabo voljo obeh mladičkov, ki sta se velik del poti igrala s podenjem in skakanjem ter valjanjem po snegu. Zaradi otoplitve in dežja sem moral po treh dneh nato sledi pustiti. Nekaj utrinkov iz sledenja risov si lahko preberete tudi na tem linku - Lovec.pdf.

Sled risje družine. Tukaj so trije risi hodili drug za drugim v vrsti in zato za seboj pustili le eno sled, Snežniška planota, 19. november 2007
foto: Miha Krofel
Risja igralnica. Risi, predvsem mladiči, radi hodijo po podrtih deblih in se preizkušajo v ravnotežju, Snežniška planota, 19. november 2007
foto: Miha Krofel


21.11.2007 V past za risa ujeta divja macka

Poleg risov se v zabojne pasti občasno ulovijo tudi druge živali. Najpogostejši so jazbeci, lisice in kune. Neredko se ujame tudi manjši predstavnik iz družine mačk - divja mačka. V preteklosti smo v okviru raziskav na Oddelku za biologijo, Univerze v Ljubljani divje mačke tudi načrtno odlavljali in opremljali z oddajniki, sedaj pa jih le še poslikamo, vzememo vzorce za genetiko in izpustimo.

Divja mačka, ki se je ujela v zabojno past za risa, Snežniška planota, 21. november 2007
foto: Miha Krofel


16.11.2007 Sledenje risa ob prvem letošnjem snegu

Zgodnji sneg nam je omogočil, da smo letos že zgodaj začeli s sledenjem risov v snegu. Na sled samca sem prišel v bližini Leskove doline, severno od vrha Snežnika. Sledil sem mu do hrvaške meje, kjer pa sem naslednji dan zaradi novega sneženja izgubil sled. Verjetno istega risa je nato naslednji teden na Hrvaškem dalje sledil Vedran. Med sledenjem je bil najden tudi iztrebek, kar nam bo omogočilo pridobiti podatke o tem risu s pomočjo genetskih analiz. Na ta način bomo lahko na primer izvedeli tudi, ali je morda oče Dininih mladičev - Puhija in Burje. Analiza dlak v tem iztrebku je pokazala, da se je ris hranil s polhi.

Z analizo risjih iztrebkov ne dobimo samo informacij o prehrani risov. Na površini vsakega iztrebka je tudi nekaj DNK molekul, ki jih lahko uporabimo za genetske analize. Snežniška planota, 16. november 2007
foto: Miha Krofel

9.10.2007 Postavljena nova past za risa

Na Snežniški planoti nadaljujemo z lovljenjem risov z namenom, da bi jih opremili z ovratnico z oddajnikom, kakršno ima Dina. Postavili smo novo past severno od Snežnika na mestu, ki so ga risi redno markirali. Na deblu smo tudi odkrili sledi prask, kar kaže, da si je ris brusil kremplje. Z brušenjem krempljev risi puščajo spročila za sovrstnike, tako da takšna mesta delujejo kot neke vrste oglasne deske. Zanimiv je tudi podatek, da je italijanski lovski gost na tem mestu pred dvema letoma videl samico z dvema mladičema. Glede na starost in lokacijo domačega okoliša, je zelo verjetno, da je bila ena izmed teh dveh mladičev Dina.

Zabojna past za risa postavljena ob drevesu, ki ga risi uporabljajo za markiranje, Snežniška planota, 9. oktober 2007
foto: Miha Krofel


10.-17.8.2007 Spremljanje konzumacije plena z video kamero

10. avgusta smo našli svež plen risinje Dine. Ob plenu smo nastavili avtonomni video sistem z infrardečo kamero za nočno snemanje. Še isti dan se je Dina vrnila k plenu in se hranila približno pol ure (slika 1; oglejte si tudi kratek filmcek na tej strani: http://www.dinaris.org/Multimedija). Mladičev na posnetku ni bilo opaziti. Takrat so bili še premajhni, da bi se hranili z mesom, zato jih je verjetno pustila nekje v okolici in se po hranjenju vrnila k njim. Naslednji dan je k plenu prišel medved (slika 2) in se nato vrnil še dvakrat. Redno so plen obiskovale tudi lisice (slika 3), katerim pripada največ posnetkov. Poleg tega smo ob plenu opazili še taščico in drozga, mimo pa so se podili tudi polhi in planinski močerad. Običajno so ob plenu pogosti še krokarji in različne vrste ujed, vendar je bil tokrat plen dobro skrit in ga verjetno zato niso našli. Ti posnetki dokazujejo, da je ris pomemben za številne druge gozdne vrste, ki se vsaj občasno prehranjujejo z mrhovino. Takšen vir hrane pa jim je verjetno še pomembnejši v zimskem času. Dina se je potem k plenu vrnila še enkrat - 9 dni po uplenitvi. Vendar so do takrat "gozdni čistilci" že dodobra opravili svoje delo, tako da od srnjaka ni ostalo nič več razen kosti. Zaradi tega se je tudi Dina hitro odpravila naprej. Video sistem bomo poskušali postaviti tudi ob naslednjem plenu, ko se bosta morda prišla hranit tudi mladiča.

Dina ob svojem plenu pod Bukovo goro v Gorskem Kotarju nedaleč od slovensko-hrvaške meje, 10.8.2007.
Medved, ki se je hranila na Dininem plenu, Bukova gora, Gorski Kotar, 11.8.2007
K ostankom plena so redno zahajale tudi lisice, Bukova gora, Gorski Kotar, 11.8.2007.


17.8.2007 Na lovu za polhi

Kadar Dina upleni večji plen (npr. srno), ostane na istem mestu po več dni, dokler ne poje večine mesa. Zadnje čase pa večkrat opažamo, da se risinja po eno noč zadržuje na nekem mestu, nato pa se premakne drugam. Po našem mnenju to pomeni, da Dina lovi polhe. To nakazujejo tudi opažanja iz terena. Na teh mestih namreč nikoli nismo našli ostankov večjega plena, pogosto pa tam najdemo številne ostanke žira, ki so ga pojedli polhi. Običajno gre tudi za zelo razčlenjene kraške predele, ki polhom nudijo primerna prebivališča. Ostankov uplenjenih polhov sicer nismo našli, kar pa ni nepričakovano, saj jih risinja verjetno v celoti poje. Pomen polhov v prehrani risov na območju Dinaridov so sicer pokazale že analize risovih iztrebkov. Letos, ko je polšja populacija dosegla enega izmed viškov, je tako razumljivo, da risi pogosto lovijo polhe. Zanimivo pa je tudi, da sem že večkrat na mestih, kjer je Dina verjetno lovila polhe, opazil sovo kozačo - vrsto, ki prav tako rada lovi te glodavce. Očitno mesta s številčnimi polhi poleg risov privabljajo tudi druge plenilce.

Številni ostanki oglodanega žira kažejo na prisotnost polhov na mestih, kjer je risinja lovila.
foto: Miha Krofel


Polhi so priljubljena hrana tudi drugim plenilcem iz dinarskih gozdov - na primer za sovo kozačo.
foto: Miha Krofel


Avgust 2008 Kaj je novega z Dininimi mladiči

Na podlagi podatkov o Dininem gibanju sklepamo, da sta mladiča sedaj že zapustila brlog in da vsaj delno sledita svoji mami na njenih pohodih po dinarskih gozdovih. Prvi mesec po poleganju se je Dina vsaki dan vračala na mesto, kjer je puščala mladiče. Kot kaže je brlog zamenjala trikrat. Sedaj se ne vrača več na isto mesto vsaki dan, kar najverjetneje pomeni, da mladiča že vodi s seboj. Da bi se izognili prevelikim motnjam, samo se odločili, da mladičev ne bomo hodili opazovat. Vendar pa v kolikor se bo ponudila priložnost, jih bomo poskušali posneti preko samostojne kamere za nočno snemanje ob ostankih plena.


Avgust 2008 Novi podatki o plenjenju risa

V zadnjih dveh tednih smo našli več novih ostankov Dininega plena, s čimer smo pridobili dodatne podatke o plenjenju risov (slika 1). V letošnjem letu nam je do sedaj uspelo najti že 24 ostankov plena risov. Še posebej pomembni so tisti podatki, ko smo našli ostanke plena iz zaporednih uplenitvah - torej da smo zanesljivo našli vse uplenjene večje živali v nekem časovnem obdobju. To nam omogoča, da izračunamo povprečen časovni razmik med zaporedno uplenjenimi živali in iz tega število živali, ki jih en ris upleni v enem letu. Pri tem izračunu niso vštete manjše živali, ki jih risi ujamejo in takoj pojedo (npr. polhi, voluharice, miši, veverice, ptice), saj je ostanke le-teh zelo težko najti. Njihov pomen v prehrani risov lahko ocenimo na podlagi analize risovih iztrebkov.

Po dosedanjih podatkih je Dina v povprečju uplenila enega parkljarja vsakih 7 dni. To pomeni, da na leto upleni približno 52 parkljarjev (okoli 46 kosov srnjadi, 3 kose jelenjadi in 3 gamse). Če upoštevamo velikost območja, na katerem lovi, potem letno upleni 0,07 parkljarja na 100 hektarjev (0,06 kosov srnjadi, 0,005 kosov jelenjadi in 0,005 gamsov / 100 ha).

Slika 1: Poleti pomemben del prehrane risov predstavljajo mladiči srnjadi. Na sliki ostanek Dininega plena – spodnji deli nog srnjinega mladiča. Gorski Kotar, Avgust 2007.
foto: Miha Krofel

Na stopnjo plenjenja risov pa lahko vplivajo tudi druge vrste živali, ki se hranijo z mrhovino in s tem tudi z ostanki risovega plena. Ris se namreč ponavadi hrani z večjim plenom po več dni, dokler ga v celoti ne zaužije. Vendar v kolikor plen najdejo in pojejo druge živali, si mora prej ujeti nov plen. Zaradi tega se poveča število živali, ki jih ulovi na leto. Do sedaj smo zasledili 7 vrst vretenčarjev, ki so se hranili z risovim plenom. Med njimi imata verjetno največji vpliv rjavi medved in divji prašič, saj lahko zaradi svoje velikosti v celoti požreta vse preostale užitne dele. Poleg tega sta zaradi dobro razvitega voha, tudi precej uspešna pri odkrivanju mrtvih živali. Dosedanji rezultati kažejo, da medvedi in divje prašiči najdejo približno četrtino vseh parkljarjev, ki jih uplenijo risi. Po izračunih to pomeni, da bi se zaradi tega lahko stopnja plenjenja pri risu povečala tudi do 10 %.

Slika 2: Medvedji iztrebki ob srni, ki jo je uplenila Dina, kažejo na to, da se je z njenim plenom hranil tudi medved. Verjetno je bil to razlog, da je Dina zapustila plen že po drugi noči, kar smo ugotovili na podlagi telemetrijskih podatkov. Gorski Kotar, Avgust 2007.
foto: Miha Krofel

Ko najdemo ostanke risovega plena, vedno popišemo tudi značilnosti mesta, kjer je prišlo do uplenitve. Ena izmed zanimivosti, ki smo jo opazili, je bila, da risi pogosto ujamejo plen v vrtačah (Slika 3). Razlog bi lahko bil v tem, da srnjad pred risom praviloma beži navzdol po pobočju. Vendar ko priteče do dna vrtače, nima druge možnosti kot da začne teči navzgor, kar jo upočasni. Kogar bi zanimalo, si lahko več o značilnostih mest uplenitve pri risih prebere v članku dostopnem na tem naslovu: http://www.bf.uni-lj.si/bi/NATURA-SLOVENIAE/pdf/NatSlo_9_1_3.pdf

Slika 3: Vrtača, v kateri je Dina uplenila srno. Gorski Kotar, Avgust 2007.
foto: Miha Krofel


30.6.2007 Najdeni mladi riseki

V soboto smo se odpravili iskat Dinine mladiče. Po nekajurnem iskanju smo jih našli ob hrvaško-slovenski meji. Risinja Dina je povrgla dva mladička, ki sta sedaj stara približno tri tedne. Skoraj zagotovo je to njeno prvo leglo. Katerega spola sta dvojčka zaenkrat še ni bilo mogoče določiti, tako da bo potrebno počakati na izsledke genetskih analiz. Le-te bodo tudi razkrile, kdo je oče mladičev. Sklepamo, da je to samec, ki smo ga pozimi večkrat sledili na Snežniški planoti, saj se je tudi Dina takrat zadrževala na tem območju.

Ko smo se risinji približali, se je mirno umaknila in čakala v bližini. Eden izmed malih riskov je bil skrit v majhni votlinici pod spodmolom (na sliki), drugi pa je spal na polički zraven njega. Oba sta zaenkrat videti zdrava in dobro hranjena. Sedaj ju ne bomo več motili, tako da bo potrebno počakati na prvi sneg, da bomo ugotovili, ali sta preživela prvih nekaj mesecev. Preživetje pri mladičih risa je sicer relativno nizko, saj prvega leta življenja v povprečju ne dočaka 50 % mladičev.

Eden izmed dveh mladičev risa, meja med Gorskim Kotarjem in Snežniško planoto, 30.6.2007
foto: Miha Krofel

19.6.2007 Kje se skriva Dina

Risinja Dina že več kot dva tedna ni poslala nobenega SMS-a z lokacijami. Ker nas je že nekoliko skrbelo, da ni kaj narobe z oddajnikom, sem se odločil, da jo poskusim poiskati s pomočjo klasične telemetrije - to je preko VHF signala, ki ga ovratnica prav tako oddaja. Po nekaj prevoženih kilometrih in vzponu na vrh Snežnika, mi jo je uspelo najti točno na slovensko-hrvaški meji pod Snežnikom. Verjetno se je dalj časa zadrževala na območju, ki ni pokrito z GSM signalom. Zaradi tega tudi nismo prejeli sporočil. Če je res ostajala, samo na majhnem območju, bi to lahko pomenilo, da je povrgla mladiče. V kolikor bo tam ostala še nekaj časa, bomo poskušali poiskati brlog, da bi ugotovili ali je res povrgla in koliko je mladičev.

Iskanje risinje Dine s pomočjo klasične VHF telemetrije na Snežniški planoti, 19.6.2007
foto: Miha Krofel


15.6.2007 Ponovno aktivirane pasti za risa.

Konec maja smo zaprli pasti za risa, saj smo se hoteli izogniti, da bi se ujela samica v pozni fazi brejosti. Sedaj ko bi morale večinoma že povreči mladičke, smo pasti ponovno aktivirali. Zaprti ostajata dve izmed njih - eno bomo ta teden prestavili na drugo lokacijo, iz druge pa so nam neznanci v času, ko ni bila aktivirana ukradli akumulator, ki napaja alarmni sistem. V naslednjih dneh bomo postavili še eno past nad Kozarščami, kjer so lovski čuvaji LPN Snežnik-Jelen večkrat sledili risa in tudi opazili sledi brušenja krempljev.

Aktiviranje zabojne pasti za risa na Snežniški planoti, 15.6.2007
foto: Urska Mahne


31.5.2007 Začetek postavljanja lovilcev dlak na tarčnih mestih.

Te dni smo na Snežniški planoti začeli s postavljanjem lovilcev dlak ob različnih strukturah, ki so zanimive za rise - npr. izstopajoče skale, stene, pevisi, spodmoli itd. Iz sledenj v snegu smo ugotovili, da risi radi obiskujejo takšne objekte in jih tudi pogosto markirajo. V poskusu moniotringa bomo sedaj primerjali, kako uspešen, bi bil takšen način zaznavanja prisotnosti risov v primerjavi s količki postavljenimi ob cestah.

Lovilec dlak postavljen ob manjši izstopajoči steni. V ozadju levo vrh Snežnika. Snežniška planota, 31.5.2007
foto: Miha Krofel


15.5.2007 Postavljeni lovilci dlak.

V začetku maja smo končali s postavljanjem količkov z lovilci dlak. Sedaj jih je ob cestah postavljenih 150 in so razporejeni po večjem delu Snežniške planote in južnem delu Javornikov. V kratkem bomo začeli še s postavljanjem lovilcev dlak na tarčnih mestih po gozdu. Do sedaj so se na njih največkrat ujele dlake medveda, dobili pa smo že tudi nekaj vzorcev od risov. Točno kateremu osebku pripadajo bodo pokazale kasnejše genetske analize. Kar nekaj lovilcev dlak je bilo izpuljenih oziroma so ljudje strgali ježke, najbolj originalni pa so bili tisti pod Planino, ki so količek uporabili za smerokaz :)

Eden imed lovilcev dlak je končal kot smerokaz, Snežniška planota, april 2007
foto: Miha Krofel

5.5.2007 Dina še vedno uspešno lovi.

V zadnjem času smo odkrili nekaj novih ostankov Dininega plena, med njimi tudi prvič mladiča jelenjadi. Se je pa frekvenca plenjenja večjih rastlinojedcev v zadnjem mesecu nekoliko zmanjšala. Razlog je verjetno v povečanju aktivnosti polhov, ki pri samicah in mladih živalih predstavljajo pomemben del prehrane.

Po štirih dneh je od srne, ki jo je Dina ujela v eni izmed vrtač na slovensko-hrvaški meji, ostala le še koža in nekaj kosti.
foto: Miha Krofel


5.5.2007 Dnevno počivališče risinje Dine

Risi se preko dneva radi zadržujejo na strmih, skalnatih predelih, kamor se hodijo sončit med dnevnim počivanjem. Obenem pa jim takšna izpostavljena mesta nudijo dober pregled nad okolico. Na sliki spodaj je skalnat rob manjše koliševke sredi Gorskega kotarja, kjer je Dina počivala preko dneva med prvomajskimi prazniki.


foto: Miha Krofel


23.3.2007 Količki privlačijo tudi medvede

Dlaka medveda na lovilcu dlak, Snežniška planota, 23. marec 2007
foto: Miha Krofel

Pri pregledu lovilcev dlak se je izkazalo, da so količki privlačni tudi za medvede. En teden potem ko sem osvežil vonjave, sem na kar štirih našel dlako medvedov. En količek je medved celo obgrizel in z njega strgal ježke. Ob količku sem opazil tudi ležišče medveda.

Ležišče medveda ob lovilcu dlak na Volovji rebri, Snežniška planota, 23. marec 2007
foto: Miha Krofel


21.3.2007 Se je Dina parila?

Ležišče risa na Volovji rebri, Snežniška planota, 21. marec 2007
foto: Miha Krofel

Zadnje sneženje nam je omogočilo, da smo lahko s sledenjem v snegu spremljali gibanje risinje Dine, ki se je ponovno vrnila v Slovenijo. Najprej je obkrožila Snežnik iz severne strani, nato pa se nekaj dni zadrževala na Volovji rebri na vzhodnem delu Snežniške planote. Tam smo pod večjimi smrekami našli več ležišč. Genetske analize vzorcev, ki sem jih nabral, bodo pokazale ali je bila risinja sama, ali je morda bila skupaj s samcem. V tem času namreč pri risih poteka parjenje. V kolikor se je Dina res parila, lahko pričakujemo, da bo konec maja oziroma v začetku junija polegla mladiče.


10.3.2007 Novi podatki o plenjenju risov

Ostanki risovega plena (srna), Gomance, 30. januar 2007
foto: Miha Krofel

Na Gomancah na slovensko-hrvaški meji smo našli nov plen risinje Dine. Ujela je odraslo srno in jo v nekaj dneh v celoti pojedla. Ostale so kosti nog, kar mi je omogočilo, da sem dobil vzorce kostnega mozga. V kasnejših analizah nato določimo kolikšen delež kostnega mozga predstavljajo maščobe. Vsebnost maščevja v kostnem mozgu je namreč precej dober pokazatelj fizičnega stanja živali in nam omogoča ugotoviti, ali je bila uplenjena živali morda shirana zaradi parazitov, podhranjenosti ali česa drugega. Rezultate, ki jih dobimo iz analize ostankov risovega plena, potem primerjamo s srnami, ki umrejo v prometu in pri odstrelu. To nam omogoča, da ugotovimo, ali risi selektivno lovijo živali, ki so v slabši kondiciji. Preliminarni podatki so pokazali, da risi dejansko v večji meri ulovijo živali v slabšem fizičnem stanju, kot pa se te pojavljajo v naravni populaciji. To kaže, da imajo risi pomembno vlogo pri naravni selekciji vrst, ki jih plenijo. (konkretni rezultati preliminarnih raziskav so dostopni ne tej strani: www.carnivoreconservation.org/files/thesis/krofel_2006_dpl.pdf)


Analiza vsebnosti maščevja v mozgu uplenjene in povožene srnjadi v laboratoriju na Oddelku za biologijo.
foto: Miha Krofel


7.3.2007 Postavili smo novo past za risa.

Zabojna past za risa, Snežniška planota, 6. marec 2007
foto: Miha Krofel

Na Snežniški planoti sva s Frenkom postavila novo past, v katero bomo poskusili ujeti risa in ga opremiti z radijsko ovratnico, takšno kot ima Dina. Za lovljenje risov uporabljamo predvsem zabojne pasti, ki so podobne nekakšni kletki z dvoje vrati. Vratca se zaprejo, ko žival sproži mehanizem na sredini kletke. Past je povezana z alarmnim sistemom, ki nas preko GSM signala takoj opozori, da se je past sprožila. V takšno past, vendar na drugi lokaciji, se je ujela tudi risinja Dina. Pri nastavljanju zabojnih pasti ne uporabljamo mesa ali kakšne podobne vabe, ker bi ta privabila številne druge vrste zveri in ptice. Pasti postavljamo na prehode, za katere vemo, da jih redno uporabljajo risi. To novo past smo postavili na mesto, kjer smo decembra in januarja večkrat sledili risjega samca. Kljub temu, da pasti postavljamo na mesta, kjer se gibljejo risi, se še vedno ne moremo izogniti, da bi se v past ujele druge živali. Tako ni redko, da past sproži jazbec ali katera druga vrste kuna, ujeli pa smo tudi že lisico, divjo mačko, medveda, srno in gamsa. Neredko zaidejo v pasti tudi domače živali - psi, domače mačke in celo koza. Čeprav je lov s takšnimi pastmi neselektiven, je uporaba zabojnih pasti ugodna, ker je verjetnost poškodbe pri živali zelo majhna. Trenutno imamo na območju Snežniške planote aktivirane štiri takšne pasti.


26.-30.1.2007 Sledenje risa na Snežniški planoti.

Pogled na Snežnik iz risove poti, 30. januar 2007
foto: Miha Krofel

Ugodne snežne in vremenske razmere zadnje dni so nam omogočile, da smo pet dni sledili risovi sledi po Snežniški planoti. Skupaj smo zrisali malo manj kot 40 kilometrov poligonov in pridobili številne zanimive podatke o risovem gibanju in vedenju. Najverjetneje je bil to isti ris, kot tisti, ki smo ga sledili med 24. in 26. decembrom. Pot nas je vodila od planjav nad Juriščem (rob Pivške kotline) preko gozdov okoli Mašuna in nato dalje v smeri proti Leskovi dolini. Nato se je ris obrnil in se podal naravnost proti samem vrhu Snežnika. Povzpel se je do vsega 100 metrov od gozdne meje. Tam je poskušal ujeti gamsa, vendar pa ga je gams očitno še pravočasno zaznal in se rešil s skokom po steni. Kmalu zatem se je ris pognal še za zajcem, vendar mu je tudi ta ubežal. Zatem se je ris odpravil proti jugozahodu v smeri Ilirske Bistrice, vendar tudi tam ni naletel na ustrezen plen, zato se je ponovno odpravil proti vzhodu mimo Sviščakov in naprej proti hrvaški meji. V bližini Gomanc je še enkrat poskusil loviti gamse, vendar spet neuspešno. Glede na najdena ležišča in spremljanje starosti odtisov sklepamo, da je ris za to pot potreboval pet dni.

Sled risa po kraškem terenu, Snežniška planota, 30. januar 2007
foto: Miha Krofel

Kot je za rise značilno, je tudi ta (domnevno) samec pogosto izbiral pot preko zelo razgibanega kraškega terena s številnimi koliševkami, brezni, kanjoni itd. V takšnih predelih se verjetno počuti bolj varnega, po drugi strani pa pri lovu pride bolj do izraza njegova gibčnost. V prihodnje bomo temu risu poskušali še večkrat slediti in ga poskušali tudi ujeti ter opremiti z ovratnico, kakršno ima Dina.

Več o tem sledenju risa si lahko preberete v prispevku objavljenem v reviji Lovec, ki je dostopen na tem linku - Lovec.pdf.


12.1.2007 Našli nov plen risinje.

Zakopan plen Dine, 13. januar 2007
foto: Miha Krofel

Po desetih dneh je risinja Dina ujela nov plen. Ko smo ga našli je bil popolnoma zakopan in iz kupa listja je gledal samo en uhelj.


2.1.2007 Risinja Dina je ulovila odraslo srno.

Plen Dine, 6. januar 2007
foto: Miha Krofel

K plenu se je nato vračala več dni, tako da je do sobote, 6.1.2007, ko smo plen našli, ostala samo še glava, vrat, kosti in koža.


28.12.2007 Ulov risinje.

Uspavana risinja, 28. december 2006
foto: Miha Krofel

Ujeli smo mlado risinjo Dino in jo opremili z ovratnico z oddajnikom.


24.-26.12.2006 Sledenje risa na Snežniški planoti.

Stopinja samca, okolica Mašuna, 24. december 2006
foto: Miha Krofel

Ugodne razmere ob prvem snegu v tej zimi so nam omogočile, da smo lahko 13 km sledili risa po Snežniški planoti. Gibal se je iz Javornikov proti jugu mimo Mašuna. Jugozahodno od Sviščakov smo morali nato sled pustiti zaradi pomanjkanja snega na južni strani planote. Glede na velikost šape in frekvence markiranja sklepamo, da gre za samca.


19.12.2006 Postavljanje količkov z lovilci dlak.

Količek z lovilci dlak za risa, 28. december 2006
foto: Miha Krofel

Na Snežniški planoti smo začeli s postavljanjem količkov z lovilci dlak za rise. Posebne dišave na količku privabijo risa in ga vzpodbudijo k drgnjenju ("rubbing behaviour"). Po drgnjenju nato na ježku na količku ostane nekaj risove dlake. Ta dlaka nam potem lahko služi za genetske raziskave, poleg tega pa bi radi preizkusili tudi, ali bi bila takšna metoda uporabna za ugotavljanje prisotnosti risov.



Vprašanja in komentarje na Mihov blog lahko pošljete na mk_lynx@yahoo.co.uk.
Za nujna sporočila sem dostopen na GSM: 051/228-717

Vzpostavljeno iz »http://risi.si/Blogi/Terenski_blog«

Stran je bila naložena 25.902-krat. Čas zadnje spremembe: 11:47, 6 september 2011.